Kako bo Slovenija uredila svoje morje
Zagotoviti je treba sobivanje ribištva, marikulture, prometa, turizma in drugih dejavnosti na morju.
Odpri galerijo
Prihodnji pomorski prostorski načrt bo moral uskladiti vse gostejši pomorski promet z drugimi dejavnostmi, vezanimi na morje. FOTO: Blaž Samec/Delo
Na ministrstvu za okolje in prostor pripravljajo pomorski prostorski načrt, ki bo uskladil vse obstoječe dejavnosti v našem morju ter usmeril njihov nadaljnji razvoj. S postopkom priprave tega dokumenta so se včeraj seznanile istrske občine, ki želijo imeti nekoliko več besede predvsem pri upravljanju obalnega pasu.
Pomorski prostorski načrt se ukvarja s slovenskim morjem, kot ga je določila sodba arbitražnega sodišča v Haagu. V izhodiščih za pripravo načrta, ki so objavljena na spletni strani ministrstva za okolje in prostor, je navedeno, da je bilo do zdaj urejeno le področje pristanišča (to določa državni prostorski načrt), ne pa tudi druge dejavnosti, povezane z morjem.
Novi krovni dokument bo moral zajeti tudi preostali del pomorskega prometa, turizem, ribištvo, marikulturo, pomorska vojaška vadbišča, soline, podvodno arheološko dediščino, ribolovna rezervata in zavarovano naravno območje ter zagotoviti njihovo sobivanje. V slovenskem morju pa je po trenutni zakonodaji prepovedano iskanje in črpanje nafte, plina in drugih virov energije. Sprejetje pomorskega prostorskega načrta državam članicam nalaga evropska direktiva, rok pa je do marca prihodnje leto.
»Pomorski prostorski načrt obravnava glavna vprašanja načrtovanja na morju in na kopnem, zato želimo sodelovati pri iskanju rešitev, ki nas najbolj zadevajo,« je poudaril Marko Starman, vodja izolskega občinskega urada za prostor in nepremičnine. Vse štiri istrske občine – Koper, Izola, Piran in Ankaran – so ustanovile tudi Svet za Jadransko morje, ki spremlja vse aktivnosti, povezane z morjem in obalo, in prek katerega se usklajujejo.
Po Starmanovih besedah je sprejetje pomorskega prostorskega načrta vezano tudi na konkretne ukrepe za poplavno ogroženost in preskrbo s pitno vodo, ki so sofinancirani iz Evropskega zelenega dogovora, namenjenega okoljskim in podnebnim izzivom. »Izredni dogodki, kot so poplave, so vse pogostejši. Že danes se to dogaja na posameznih izpostavljenih delih obale, predvsem v Piranu in Izoli, hkrati pa nam grozi tudi nevarnost vdora slane vode v vodovodni sistem, kar je še posebej kritično v Istri, kjer vode primanjkuje,« je pojasnil.
Opozoril je tudi na ozko državno razumevanje, kaj smejo občine načrtovati na morju in kopnem, kar se nanaša tudi na vzdrževanje infrastrukture v javnem interesu. Konkretno je omenil potrebo po dvigu obale – denimo na območju izolskega Delamarisa in mandrača ter piranske Punte – zaradi naraščanja gladine morja.
V Luki Koper so povedali, da pomorski prostorski načrt ne bo predvidel nadaljnjega povečanja pristanišča, saj je to v celoti že opredeljeno v državnem prostorskem načrtu. So pa predlagali, da bi novi dokument odprl možnost za odlaganje mulja neposredno v morje. Mulj namreč izkopavajo pri poglabljanju plovnih poti, potem pa ga morajo odvažati na kopno.
Školjkar Mitja Petrič pa si obeta, da bosta omogočeni širitev njihove dejavnosti in dodelitev novih parcel za gojenje školjk. »Želimo si predvsem od obale bolj oddaljena območja, saj z novo tehnologijo plavajočih boj nismo vezani na zavetne lege, obenem pa močnejši morski tokovi omogočajo kakovostnejši pridelek,« je dejal.
Pomorski prostorski načrt se ukvarja s slovenskim morjem, kot ga je določila sodba arbitražnega sodišča v Haagu. V izhodiščih za pripravo načrta, ki so objavljena na spletni strani ministrstva za okolje in prostor, je navedeno, da je bilo do zdaj urejeno le področje pristanišča (to določa državni prostorski načrt), ne pa tudi druge dejavnosti, povezane z morjem.
Novi krovni dokument bo moral zajeti tudi preostali del pomorskega prometa, turizem, ribištvo, marikulturo, pomorska vojaška vadbišča, soline, podvodno arheološko dediščino, ribolovna rezervata in zavarovano naravno območje ter zagotoviti njihovo sobivanje. V slovenskem morju pa je po trenutni zakonodaji prepovedano iskanje in črpanje nafte, plina in drugih virov energije. Sprejetje pomorskega prostorskega načrta državam članicam nalaga evropska direktiva, rok pa je do marca prihodnje leto.
Za večjo vlogo obmorskih občin
»Pomorski prostorski načrt obravnava glavna vprašanja načrtovanja na morju in na kopnem, zato želimo sodelovati pri iskanju rešitev, ki nas najbolj zadevajo,« je poudaril Marko Starman, vodja izolskega občinskega urada za prostor in nepremičnine. Vse štiri istrske občine – Koper, Izola, Piran in Ankaran – so ustanovile tudi Svet za Jadransko morje, ki spremlja vse aktivnosti, povezane z morjem in obalo, in prek katerega se usklajujejo.
Po Starmanovih besedah je sprejetje pomorskega prostorskega načrta vezano tudi na konkretne ukrepe za poplavno ogroženost in preskrbo s pitno vodo, ki so sofinancirani iz Evropskega zelenega dogovora, namenjenega okoljskim in podnebnim izzivom. »Izredni dogodki, kot so poplave, so vse pogostejši. Že danes se to dogaja na posameznih izpostavljenih delih obale, predvsem v Piranu in Izoli, hkrati pa nam grozi tudi nevarnost vdora slane vode v vodovodni sistem, kar je še posebej kritično v Istri, kjer vode primanjkuje,« je pojasnil.
V Luki Koper so povedali, da pomorski prostorski načrt ne bo predvidel nadaljnjega povečanja pristanišča. FOTO: Blaž Samec/Delo
Opozoril je tudi na ozko državno razumevanje, kaj smejo občine načrtovati na morju in kopnem, kar se nanaša tudi na vzdrževanje infrastrukture v javnem interesu. Konkretno je omenil potrebo po dvigu obale – denimo na območju izolskega Delamarisa in mandrača ter piranske Punte – zaradi naraščanja gladine morja.
Nove razvojne priložnosti
V Luki Koper so povedali, da pomorski prostorski načrt ne bo predvidel nadaljnjega povečanja pristanišča, saj je to v celoti že opredeljeno v državnem prostorskem načrtu. So pa predlagali, da bi novi dokument odprl možnost za odlaganje mulja neposredno v morje. Mulj namreč izkopavajo pri poglabljanju plovnih poti, potem pa ga morajo odvažati na kopno.
Školjkar Mitja Petrič pa si obeta, da bosta omogočeni širitev njihove dejavnosti in dodelitev novih parcel za gojenje školjk. »Želimo si predvsem od obale bolj oddaljena območja, saj z novo tehnologijo plavajočih boj nismo vezani na zavetne lege, obenem pa močnejši morski tokovi omogočajo kakovostnejši pridelek,« je dejal.
