Kako bomo volili poslance

Pogajalci še vedno puščajo odprte poti. Do aprila dve različici zakonodaje.

Objavljeno
22. marec 2019 17.59
Posodobljeno
22. marec 2019 18.12
Ministrstvo za javno upravo bo do aprila pripravilo delovni osnutek novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor in novelo zakona o volitvah v državni zbor. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Ljubljana – Posvet pri predsedniku republike Borutu Pahorju so pogajalci parlamentarnih političnih strank, ki poskušajo najti rešitev za spremembo volilne zakonodaje, zapustili brez konkretnega dogovora. Ko bodo zbrani naslednjič – predvidoma konec aprila – bodo imeli na mizi dva zakonodajna osnutka, s katerima bodo poskušali odpraviti neskladje z ustavo.

»Želimo oba predloga, potem pa bomo videli,« je po koncu sestanka povedal vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša. Tako Desus kot SD se na načelni ravni zavzemata za spremembo volilnih okrajev, med katerimi so v 26 letih nastale takšne razlike, da so po sklepu ustavnih sodnikov v nasprotju z ustavnimi načeli pravne države.

»Stranke, ki so dobro organizirane na terenu, zagovarjajo spreminjanje volilnih okrajev, tisti, ki pa tega nimajo, zagovarjajo možnost ukinitve okrajev in uvedbo list v volilnih enotah z uveljavitvijo prednostnega glasu. A ob tem obstaja pomislek, da bi dobili le predstavnike iz urbanih območji,« je pojasnil Jurša, ki pravi, da je nemogoče napovedati, ali bi se stranke do aprila lahko uskladile.

Ministrstvo za javno upravo bo do takrat pripravilo delovni osnutek novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor in novelo zakona o volitvah v državni zbor, s katerim bi ukinili volilne okraje in uvedli relativni preferenčni glas. Za spremembo okrajev je potrebnih najmanj 46 glasov, za uvedbo preferenčnega glasu na ravni volilnih enot pa vsaj 60.

Trenutno se k uvedbi prednostnega glasu, s katerim bi večji vpliv na izbiro dobili volivci, nagiba več strank – LMŠ, SMC, NSi, SNS, SAB in Levica –, a tudi med njimi ostajajo dileme, kakšno različico izbrati; v LMŠ in SNS se, na primer, ne strinjajo z uvedbo načela domicilnosti, po katerem mora imeti poslanec stalno prebivališče v volilni enoti, kjer kandidira. H kateri različici se nagibajo v SDS, ni jasno.