Kako do 500 milijard za investicije v infrastrukturo

Države Pobude treh morij bi po ocenah potrebovale okoli 500 milijard evrov investicij samo v infrastrukturo.

Objavljeno
06. junij 2019 14.20
Posodobljeno
06. junij 2019 14.32
Srečanje predsednikov držav Pobude treh morij na Brdu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
STA
STA
Med glavnimi izzivi pri investicijah so pritegniti zasebni kapital, izkoristiti mehanizme podpore in zagotoviti sodelovanje med državami, so ugotavljali udeleženci okrogle mize v okviru poslovnega foruma Pobude treh morij v Ljubljani. Evropska investicijska banka (EIB) ocenjuje, da države, ki so vključene v Pobudo treh morij, potrebujejo za okoli 500 milijard evrov investicij samo v infrastrukturo do leta 2030, da bi nadoknadile zaostanek in prišle na približno enako raven, kot je v Zahodni Evropi, je dejal podpredsednik EIB Vazil Hudak.

EIB spremlja projekte v regiji in sodeluje z razvojnimi bankami v teh državah glede vzpostavitve investicijskega sklada Pobude treh morij, o čemer so se dogovorili na lanskem vrhu pobude v Bukarešti. Ta sklad bi lahko bil po Hudakovih besedah dobra finančna podlaga za podporo projektom in »EIB je pripravljena biti aktiven partner pri tem«.

image
Gostitelj pobude predsednik Borut Pahor in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Izboljšanje infrastrukture je pomembno za povečanje konkurenčnosti gospodarstev, razkorak te regije z Zahodno Evropo je ogromen, je povedal prvi podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Jürgen Rigterink in dodal, da je pomembno, da se države bolj povežejo. Ena glavnih težav tudi Junckerjevega načrta – v okviru katerega je bilo po oceni evropske komisije 82 odstotkov investicij v EU 15 – je po njegovih besedah pomanjkanje (čezmejnih) projektov, pri čemer je med glavnimi izzivi vprašanje zagotavljanja zavarovanj pri posojilih.
 

Trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo


Predsednik uprave slovenske izvozne in razvojne banke SID Sibil Svilan rešitev za več kakovostnih investicij vidi v spremembi miselnosti – da bomo razmišljali dolgoročno, v smeri trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. »Glavna vprašanja so, kam hočemo investirati – v ceste, hitro železnico, avtonomno vožnjo?« se sprašuje. Za oblikovanje investicijskega sklada pobude je po njegovem mnenju nujno oblikovati strategijo, ki bo odgovarjala na ta vprašanja.

Predsednica uprave poljske izvozne banke Bank Gospodarstwa Krajowego Beata Daszynska-Muzyczka je menila, da bi moral zasebni kapital pomagati razviti regijo, vendar pri tem ne zamenjati javnih sredstev. Nujno bo vzpostaviti sodelovanje med zasebnim sektorjem, komercialnimi bankami in razvojnimi bankami, je poudarila. Če je namreč za naslednjo finančno perspektivo za infrastrukturo predvidenih 40 milijard evrov oziroma šest milijard na leto in je investicijski primanjkljaj samo te regije 600 milijard evrov, bi za zmanjšanje razkoraka potrebovali sto let.

image
Čas za razmislek: predsednica Hrvaške Kolinda Grabar - Kitarović in predsednik Slovenije Borut Pahor FOTO: Uroš Hočevar/Delo


»Trenutno moramo najti rešitev, kako uporabiti zasebni denar, kako uporabiti sodelovanje, kako zavarovati tveganje zasebne pobude in uporabiti sistem garancij, da bi vzpostavili primerne instrumente, s katerimi bi financirali te potrebe,« je dejala Beata Daszynska-Muzyczka. Po njenem mnenju bi bilo treba razmisliti o nekakšnem novem Marshallovem načrtu za ta del Evrope, ki je po drugi svetovni vojni ostal za železno zaveso, in sicer za investicije, ki jih komercialne banke ne bi podprle in bodo morale pasti na pleča držav. K preostalim investicijam pa bi bilo treba pritegniti zasebne vlagatelje, tudi ne nujno iz Evrope.

Rigterink je poudaril, da razvojne banke ne morejo »rešiti sveta«, predvsem je pomembno, da ne izkrivljajo trga in da vstopajo v projekte kot dodaten, ne edini finančni vir. Potreben je nabor instrumentov, že zdaj jih je veliko, a niso v celoti izkoriščeni, je poudaril.

image
Zunanji minister Miro Cerar, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v uvodnem nagovoru poudaril, da bodo lahko države te regije potrebne investicije lažje zagotovile s sodelovanjem. Kot trenutno najpomembnejša področja je izpostavil energetiko, transport in digitalno infrastrukturo, pri čemer je po njegovem mnenju dolgoročna perspektiva razvoja odvisna o sposobnosti uvajanja inovacij. Minister je poudaril, da nova regulacija investicij ne sme biti protekcionistična, ampak odprta in pregledna. Pobuda treh morij mora še naprej spodbujati javno-zasebne investicijske projekte in biti odprta za katerekoli vire kapitala in podobne pobude, kot je npr. pobuda 16 + 1, je dodal.
 

Povezati regijo


V okviru poslovnega foruma na vrhu Pobude treh morij pa so voditelji poudarili pomen te iniciative držav Srednje in Vzhodne Evrope za Evropsko unijo in transatlantske odnose. Zunanji minister Miro Cerar je poudaril, da mora biti Pobuda treh morij, ki jo sestavlja 12 držav članic EU, komplementarna z Unijo. »Pobuda je spodbuda, ki jo potrebuje Evropa,« je dejal Cerar. Po njegovem mnenju gre pri pobudi za projekt EU, navsezadnje govori o tem tudi prihod predsednika Nemčije, največje članice Unije, Frank-Walterja Steinmeierja v Ljubljano. Cerar si želi, da bi javnost prepoznala dodano vrednost te pobude, katere cilj je bolje povezati regijo med Jadranskim, Črnim in Baltskim morjem. »To je naša glavna naloga,« je prepričan.

image
Med visokimi gosti je bil Rick Perry, minister za energetiko ZDA. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz je dejal, da Pobuda treh morij združuje države, ki so se – z izjemo Avstrije – po drugi svetovni vojni znašle na napačni strani železne zavese. Delijo si skupno zgodovino in so manj razvite od Zahodne Evrope, a zdaj so vse članice EU ter imajo skupne cilje in skupno vizijo glede prihodnosti povezave. »To je dobra podlaga za sodelovanje,« je poudaril. Za pobudo so po njegovih besedah ključni transatlantski odnosi. ZDA morajo biti prisotne v Srednji Evropi, tudi zaradi grožnje z Vzhoda, je opozoril.
 

Podpora ZDA


Varnostni vidik je izpostavil tudi nekdanji ameriški general James L. Jones, ki je dejal, da je treba v okviru pobude govoriti tudi o utrditvi meja na Baltiku in Črnem morju. Obramba Evrope se namreč začne prav tam. »Grožnje je treba jemati resno in nanje moramo odgovoriti skupaj,« je poudaril. Jones je dejal, da je Pobuda treh morij pomembna strateška iniciativa, ki jo ameriška administracija močno podpira. Prav tako ima pripravljenih več milijard dolarjev za investicije v tej regiji. Izrazil je razočaranje, ker sta do zdaj v finančni sklad pobude sredstva prispevali le dve državi od 12. ZDA po njegovih besedah pričakujejo, da bodo v skladu sodelovale vse države.

Nekdanji general je bil kritičen, ker se kitajski pobudi 17+1 namenja veliko več publicitete kot pa Pobudi treh morij. Prav tako je nezadovoljen, ker pobuda nima ne telefonske številke in elektronske pošte ne spletne strani in sedeža. Za to po njegovem mnenju ne bi potrebovali veliko denarja in birokracije.

Cerar in Czaputowicz sta podprla idejo o vzpostavitvi manjšega sekretariata pobude, nasprotujeta pa preveliki birokraciji.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo pa je poudaril pomen vlaganja v izobraževanje. Po njegovih besedah gre za eno najbolj kompleksnih vprašanj, saj je izobraževanje dolgotrajen proces, ki traja do 15 let, v tem času pa se tehnologija že spremeni. »To je izziv, s katerim se ne sooča samo Slovenija, temveč ves svet,« je dejal Pikalo. Opozoril je, da je za družbeni in tehnološki razvoj še posebej pomembno zagotavljati načelo enakopravnosti spolov, saj nastajajo velike razlike med spoloma na posameznih področjih.