Kako gre 2000 jadrnic skozi 3333 metrov dolg start

Barcolana: Regatno polje umaknili iz slovenskega morja, da bi cilj približali številnemu občinstvu na tržaški obali.

Objavljeno
07. oktober 2016 15.43
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Koper – Eno težjih vprašanj vsake Barcolane je, kako hkrati spraviti približno 2000 jadrnic, širokih po vsaj dva metra, skozi startno črto, dolgo 3333 metrov (1,8 milje)? Odgovor: težko. Še posebno če je vremenska napoved burja. Na 48. Barcolani si predsednik organizacijskega odbora Mitja Gialuz želi, da bi letos dosegli prav 2000 vpisanih, med temi bi rad videl vsaj 140 slovenskih jadrnic.

Mitja Gialuz je bil včeraj prvi predsednik Barcolane, ki je kdaj prišel na tiskovno konferenco (ekipe Maxi Jene) v Koper. Tudi to je jasen dokaz povsem drugih vetrov, ki pihajo med Italijo in Slovenijo, še posebno v času Barcolane. Gialuz je izrazil upanje, da vreme ne bo pokvarilo resnega pričakovanja, da se regate vseh regat udeleži več kot 2000 posadk. In da bo med njimi vsaj 140 jadrnic iz Slovenije, kolikor jih je že bilo leta 2014. To pomeni, da je Barcolana tudi največja »slovenska« regata, saj nobena druga ne zbere toliko jadrnic.


Vir: Delo

V soboto slovenski dogodek

Zanimalo nas je, zakaj regatno polje že tretje leto ne sega več v slovensko morje (s prvo bojo pri Debelem rtiču). Že lani so nam nekateri neuradni viri zatrdili, da so italijanski organizatorji regatno polje umaknili iz slovenskega morja zato, ker naj bi slovenska policija za varovanje polja s tremi policijskimi čolni zahtevala 1518 evrov na uro, česar organizatorji niso hoteli sprejeti. Na koprski policijski upravi so potrdili, da stane ena ura treh plovil na morju toliko, vendar so zavrnili možnost, da bi bili oni krivi umika regatnega polja. Slovenske policiste je najbolje opravičil prav Gialuz, ki je zanikal, da bi bil umik regatnega polja iz slovenskega morja posledica računov, ki naj bi jih poslala slovenska policija, pač pa so polje premaknili bliže Trstu zato, da bi bil cilj kar najbliže tržaški obali, kjer se zbere največ gledalcev. Na soboto, dan pred regato, pa so v Trstu pripravili osrednji slovenski dogodek Go to Barcolana from Izola. Jadrnice bodo startale pred Izolo in prečkale cilj pri valobranu pred Miljami.


V soboto slovenski dogodek

Koliko bo zares udeleženih na letošnji Barcolani, bo najbolj odvisno od vremena. Skoraj gotovo bo pihal severovzhodnik, torej burja ali burin, dež ni tako verjeten, kot je bil še pred dvema dnevoma. Iz leta v leto je bolj opaziti, da postaja

Barcolana poleg tekmovalnosti posameznih jadralskih ekip, predvsem družaben dogodek in priložnost za vzpostavljanje stikov med poslovneži z vseh vetrov. Teden dni dolgega jadralskega festivala se udeleži več kot 300.000 gledalcev in več kot 20.000 tekmovalcev na jadrnicah.

Katere jadrnice in krmarji so favoriti?

Italijanski mediji dajejo največ možnosti 24-metrski Maxi Jeni z Mitjo Kosmino, Gašperjem Vinčecem, Tomažem Čopijem in 22-metrski Alfi Romeo, na kateri bo tržaški jadralec Furio Benussi. Med tistimi, ki bodo morda mešali štrene, bo tudi Pendragon, ki ga bo krmaril Lorenzo Bodini.

Ker pa je na nedeljski generalki koprska jadrnica Gašperja Gašperja Mišiča Adriatic Europa z Dušanom Puhom zmagala regato za pokal Bernetti, tudi ta, druga koprska jadrnica računa na visoke uvrstitve – čeprav je Gašper Vinčec opozoril, da na Barcolani še nikoli ni zmagala jadrnica, ki je zmagala generalko nedeljo prej.

Barcolano bo v nedeljo obiskal tudi eden najboljših jadralcev Ben Ainslie, ki ima štiri olimpijske zlate medalje in zmago zadnjega America's Cupa. Na kateri jadrnici bo jadral, je skrivnost.

Maxi Jena, vrhunski jadralski izdelek

Prelomni obisk predsednika Barcolane v Kopru je zasluga tima Maxi Jene oziroma nedvomno najuspešnejšega krmarja vseh Barcolan, Koprčana Mitje Kosmine (štiri zmage in 11 drugih mest). Ekipa Maxi Jene je pojasnila, kako drugače zdaj na vodi leži eden najuspešnejših dizajnerskih projektov hitrih jadrnic, ki ga je zasnoval koprski ladijski arhitekt Andrej Justin. Po besedah Kosmine je Justin vizionar, saj je tako hitro jadrnico zastavil že pred 15 leti. Doslej niso imeli nikoli dovolj denarja, da bi jadrnico uredili povsem skladno z načrti. Ladjo so z izboljšavami razbremenili za dve toni, jo prebarvali in zdaj sodi, po besedah olimpijca Gašperja Vinčeca med pet najhitrejših te velikosti (kategorija super maxi) na svetu.

»Prej sem imel ves čas občutek, da imam eno nogo v vodi, zdaj prvič drsi povsem razbremenjena, na treningu smo dosegli hitrost 12,3 vozla proti vetru. To nam vliva optimizem,« pravi Kosmina. »Če bomo naredili še toliko izboljšav za naslednje leto, se bomo res lahko pohvalili z vrhunskim jadralskim izdelkom in projektom,« je dodal Vinčec.

Na Maxi Jeni je 13 slovenskih, 10 italijanskih in dva hrvaška jadralca, tekmujejo za italijanski klub Hannibal, s koprsko in slovensko zastavo.