Kako je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju?

Naš pravni red omogoča zapustniku, da s premoženjem, ki bi bil predmet zapuščine ob njegovi smrti, razpolaga že v času svojega življenja. Poznamo izročilno pogodbo (izročitev in razdelitev premoženja), pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku. V praksi se uporabljata predvsem zadnji dve, saj je pri izročitvi in razdelitvi premoženja potrebno soglasje vseh oseb, ki so po zakonu poklicane k dedovanju po izročitelju, česar pogosto ni mogoče zagotoviti.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Ta pogodba lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti v pogodbi navedene. Pogodba mora biti nujno sestavljena v obliki notarskega zapisa.

 Razlog za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju je torej zagotovitev dosmrtnega preživljanja upravičenca v zameno za njegovo premoženje. S sklenitvijo in izpolnitvijo pogodbe želita stranki uresničiti preživljančev interes po zagotovitvi njegovega preživljanja vse do smrti v vsaj enaki kvaliteti kot v času, ko se je še v celoti preživljal brez pomoči. Preživljavec tako prevzame v svoje roke najpomembnejšo vrednoto preživljanca, njegovo preživljanje, v zameno za vse njegovo premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine v trenutku sklenitve pogodbe.

Premoženje mora biti v pogodbi določeno oziroma vsaj določljivo. Medtem ko so dajatve in storitve, ki so predmet preživljavčevega izpolnitvenega ravnanja, prepuščene pogodbeni avtonomiji strank. Pri tem se mora upoštevati namen pogodbe, ki je preživljanje upravičenca. Preživljanje pomeni zagotavljanje enake kvalitete preživljančevega življenja, kot ga je imel pred sklenitvijo pogodbe. Obveznost preživljanja lahko obsega zagotavljanje življenjskih potrebščin, kot na primer skrb za hrano, obleko, nepremičnino, ohranjanje zdravja in drugo, lahko pa se dogovori še za dodatne obveznosti (na primer oskrba pogreba, oskrba v bolezni ...).



Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko stranki kadarkoli sporazumno razvežeta, tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati. Vsaka stranka pa lahko tudi zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Glede davčnih obveznosti je pogodba o dosmrtnem preživljanju izenačena z darilom in dediščino. Obveznost plačila davka nastane ob preživljančevi smrti in ne ob sklenitvi pogodbe.