Kako mlade prepričati, da je vredno delati
Humanitarne organizacije kritične do predloga o odpravi dodatka za aktivnost.
Odpri galerijo
Premajhna razlika med najnižjo plačo in socialno pomočjo mladim pošilja napačno sporočilo. Naloga delovne in socialne politike je, da takšna neravnovesja odpravi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Število delovno aktivnih prebivalcev se je po poročilih statističnega urada lani v primerjavi s predlanskim precej povečalo, stopnja anketne brezposelnosti je najnižja v zadnjih desetih letih. Hkrati podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za februar kažejo, da v državi že dolgo ni bilo toliko prejemnikov denarne socialne pomoči (DSP). Do namere vlade, da bi pri tej odpravili dodatek za delovno aktivnost, pa so humanitarne organizacije zelo kritične.
Po podatkih ministrstva je bilo marca 91.595 upravičencev do denarne socialne pomoči, kar je skoraj 13.000 več kot v enakem obdobju lani. Od tega je nad 67.000 odraslih, preostali so otroci. Po starostni strukturi je največja skupina prejemnikov starih od 36 do 50 let, teh je 20.659 oziroma več kot 30 odstotkov odraslih upravičencev, sledi skupina starih od 27 do 35 let (13.245). Približno 28 odstotkov ljudi, ki dobivajo denarno socialno pomoč, je starejših od 51 let.
Čemu na ministrstvu pripisujejo porast? Na direktoratu za socialne zadeve pravijo, da predvsem trem dejavnikom: prvi je nedvomno to, da se je osnovni znesek minimalnega dohodka junija lani povišal z dotedanjih 296 evrov in zdaj znaša 392 evrov za samsko osebo, torej se je zvišala meja, do katere posameznikom in družinam pripada ta socialni transfer. Menijo tudi, da se krog širi, ker tako ministrstvo kot centri za socialno delo ljudi obveščajo o spremembah, ki vplivajo na pravice. »Na število pa vpliva tudi število družinskih članov – če vloži vlogo družina s tremi otroki, govorimo o petih upravičencih,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Več kot polovica odraslih prejemnikov DSP velja za dolgotrajne, kar pomeni, da jo dobivajo vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih.
Se pa na tem področju obeta večja sprememba. V okviru reformnega paketa, ki ga je marca napovedala ministrica za delo Ksenija Klampfer, predvidevajo odpravo dodatka za delovno aktivnost pri DSP. Takšnega dodatka primerjalna ureditev ne pozna, uvedli pa so ga leta 2012, med gospodarsko krizo, predvsem zato, ker je takrat denarna socialna pomoč znašala le 230 evrov. Prvotni namen dodatka je spodbujanje aktivnosti oziroma ohranjanje motivacije za delo. Do leta 2014 so bili do njega upravičeni zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od DSP, ter posamezniki, vključeni v programe aktivne politike zaposlovanja ali v zaposlitveno rehabilitacijo. Višina dodatka je odvisna od opravljenih ur: za aktivne od 60 do 128 ur na mesec je nekaj čez 102 evra, za več kot 128 ur pa 200 evrov.
Od septembra 2014 so do dodatka za delovno aktivnost upravičene tudi osebe, ki sklenejo pisni dogovor o prostovoljskem delu z eno od organizacij, vpisanih pri Ajpesu. Njihova obveznost je, po zakonu o prostovoljstvu, da so aktivni najmanj 24 ur na leto, za kar jim pripada enaka višina dodatka kot tistim, ki so delovno aktivni od 60 do 128 ur na mesec.
Junija 2014, preden so začeli upoštevati prostovoljstvo, je 410 ljudi dobivalo nižji dodatek za aktivnost, do februarja letos pa je število naraslo na 4411. Višji dodatek pripada 5271 osebam.
»DSP se z dodatkom približa skoraj 90 odstotkom minimalne plače, kar izredno vpliva na motivacijo za delo in posameznika lahko še bolj potisne v past neaktivnosti. V času konjunkture in gospodarske rasti deluje prociklično, zato smo se v izhodiščih odločili, da ga umaknemo,« je marca, ob predstavitvi namere o odpravi dodatka za delovno aktivnost, dejala ministrica Ksenija Klampfer in dodala, da nameravajo odpraviti tudi anomalije, ki so se pojavile s tem, ko se je začelo šteti še prostovoljno delo. »Dogaja se, da določene skupnosti ustanovijo društvo, to izda potrdilo o opravljanju prostovoljnega dela in posamezniki si umetno dvignejo cenzus. Tako prostovoljno delo izgubi smisel, posameznik pri tem seveda ne razvija nobenih kompetenc, ne pomeni socialne vključenosti, boljše samopodobe, skratka, po naši oceni gre za zlorabo tega instituta,« je še pojasnila ministrica in poudarila, da že sam dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka junija 2018 zagotavlja višjo socialno varnost.
Z dodatkom za delovno aktivnost, ki v državni blagajni pomeni približno 16 milijonov evrov na leto, se je višal tudi cenzus za pomoč pri družinah, kjer sta bodisi eden bodisi oba starša zaposlena z nizkimi dohodki – pri dveh minimalnih plačah in treh otrocih bi bili upravičeni še do okrog 340 evrov otroških dodatkov in socialne pomoči.
Slovenska karitas in Zveza prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste - Polje odpravi dodatka nasprotujeta. Po besedah glavnega tajnika Slovenske karitas Cveta Uršiča še posebej zaradi dolgotrajno brezposelnih in zaradi bolezni oviranih oseb, ki se ne morejo vključevati v druge javne programe. Pripravili so predloge, kako bi sistem izboljšali, hkrati pa pozvali pristojne, naj rešujejo probleme, povezane s slabimi delovnimi razmerami in nizko plačanimi delovnimi mesti.
Po mnenju ZPM je predvidena sprememba zakonodaje korak v napačno smer, saj tiste, ki so že zdaj pod pragom revščine, potiska še globlje v brezno. Država bi morala po njihovem neustrezno razmerje med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo urejati drugače, in sicer z zagotavljanjem plače, ki bi omogočala življenje nad tveganjem revščine, so prepričani pri ZPM.
Po podatkih ministrstva je bilo marca 91.595 upravičencev do denarne socialne pomoči, kar je skoraj 13.000 več kot v enakem obdobju lani. Od tega je nad 67.000 odraslih, preostali so otroci. Po starostni strukturi je največja skupina prejemnikov starih od 36 do 50 let, teh je 20.659 oziroma več kot 30 odstotkov odraslih upravičencev, sledi skupina starih od 27 do 35 let (13.245). Približno 28 odstotkov ljudi, ki dobivajo denarno socialno pomoč, je starejših od 51 let.
Čemu na ministrstvu pripisujejo porast? Na direktoratu za socialne zadeve pravijo, da predvsem trem dejavnikom: prvi je nedvomno to, da se je osnovni znesek minimalnega dohodka junija lani povišal z dotedanjih 296 evrov in zdaj znaša 392 evrov za samsko osebo, torej se je zvišala meja, do katere posameznikom in družinam pripada ta socialni transfer. Menijo tudi, da se krog širi, ker tako ministrstvo kot centri za socialno delo ljudi obveščajo o spremembah, ki vplivajo na pravice. »Na število pa vpliva tudi število družinskih članov – če vloži vlogo družina s tremi otroki, govorimo o petih upravičencih,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Več kot polovica odraslih prejemnikov DSP velja za dolgotrajne, kar pomeni, da jo dobivajo vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih.
Denarna socialna pomoč
Dodatek bi odpravili
Se pa na tem področju obeta večja sprememba. V okviru reformnega paketa, ki ga je marca napovedala ministrica za delo Ksenija Klampfer, predvidevajo odpravo dodatka za delovno aktivnost pri DSP. Takšnega dodatka primerjalna ureditev ne pozna, uvedli pa so ga leta 2012, med gospodarsko krizo, predvsem zato, ker je takrat denarna socialna pomoč znašala le 230 evrov. Prvotni namen dodatka je spodbujanje aktivnosti oziroma ohranjanje motivacije za delo. Do leta 2014 so bili do njega upravičeni zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od DSP, ter posamezniki, vključeni v programe aktivne politike zaposlovanja ali v zaposlitveno rehabilitacijo. Višina dodatka je odvisna od opravljenih ur: za aktivne od 60 do 128 ur na mesec je nekaj čez 102 evra, za več kot 128 ur pa 200 evrov.
Od septembra 2014 so do dodatka za delovno aktivnost upravičene tudi osebe, ki sklenejo pisni dogovor o prostovoljskem delu z eno od organizacij, vpisanih pri Ajpesu. Njihova obveznost je, po zakonu o prostovoljstvu, da so aktivni najmanj 24 ur na leto, za kar jim pripada enaka višina dodatka kot tistim, ki so delovno aktivni od 60 do 128 ur na mesec.
Junija 2014, preden so začeli upoštevati prostovoljstvo, je 410 ljudi dobivalo nižji dodatek za aktivnost, do februarja letos pa je število naraslo na 4411. Višji dodatek pripada 5271 osebam.
- V državi še nikoli ni bilo toliko prejemnikov denarne socialne pomoči.
- Ta se z dodatkom približa 90 odstotkom minimalne plače.
- Do dodatka za delovno aktivnost upravičeni tudi prostovoljci.
Z dodatkom skoraj do minimalne plače
»DSP se z dodatkom približa skoraj 90 odstotkom minimalne plače, kar izredno vpliva na motivacijo za delo in posameznika lahko še bolj potisne v past neaktivnosti. V času konjunkture in gospodarske rasti deluje prociklično, zato smo se v izhodiščih odločili, da ga umaknemo,« je marca, ob predstavitvi namere o odpravi dodatka za delovno aktivnost, dejala ministrica Ksenija Klampfer in dodala, da nameravajo odpraviti tudi anomalije, ki so se pojavile s tem, ko se je začelo šteti še prostovoljno delo. »Dogaja se, da določene skupnosti ustanovijo društvo, to izda potrdilo o opravljanju prostovoljnega dela in posamezniki si umetno dvignejo cenzus. Tako prostovoljno delo izgubi smisel, posameznik pri tem seveda ne razvija nobenih kompetenc, ne pomeni socialne vključenosti, boljše samopodobe, skratka, po naši oceni gre za zlorabo tega instituta,« je še pojasnila ministrica in poudarila, da že sam dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka junija 2018 zagotavlja višjo socialno varnost.
Z dodatkom za delovno aktivnost, ki v državni blagajni pomeni približno 16 milijonov evrov na leto, se je višal tudi cenzus za pomoč pri družinah, kjer sta bodisi eden bodisi oba starša zaposlena z nizkimi dohodki – pri dveh minimalnih plačah in treh otrocih bi bili upravičeni še do okrog 340 evrov otroških dodatkov in socialne pomoči.
Humanitarne organizacije proti
Slovenska karitas in Zveza prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste - Polje odpravi dodatka nasprotujeta. Po besedah glavnega tajnika Slovenske karitas Cveta Uršiča še posebej zaradi dolgotrajno brezposelnih in zaradi bolezni oviranih oseb, ki se ne morejo vključevati v druge javne programe. Pripravili so predloge, kako bi sistem izboljšali, hkrati pa pozvali pristojne, naj rešujejo probleme, povezane s slabimi delovnimi razmerami in nizko plačanimi delovnimi mesti.
Po mnenju ZPM je predvidena sprememba zakonodaje korak v napačno smer, saj tiste, ki so že zdaj pod pragom revščine, potiska še globlje v brezno. Država bi morala po njihovem neustrezno razmerje med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo urejati drugače, in sicer z zagotavljanjem plače, ki bi omogočala življenje nad tveganjem revščine, so prepričani pri ZPM.
