Tiskane izdaje
Koper – Kako ravnati ob onesnaženju obale z nafto in, predvsem, kako se lotiti reševanja in čiščenja zaoljenih ptic in drugih živali, je bilo vprašanje, ki so si ga postavili prostovoljci iz različnih vladnih in nevladnih organizacij v Sežani in danes s praktičnim prikazom tudi v Kopru. V Sloveniji so se pristojne službe na vajah (in zares) že večkrat spopadle s čiščenjem naftnega onesnaženja, še nikoli pa se niso lotili reševanja zaoljenih živali.
V pristanišča severnega Jadrana pluje vsako leto na tisoče čezoceank, vsaka od teh ima v rezervoarjih na tisoče ton naftnih derivatov, v Trst pripeljejo na leto 40 milijonov ton nafte. Kaj, če se samo enkrat zgodi nesreča? Na posledice in nujno pripravljenost ob takih možnih katastrofah so opozorili na nacionalnem usposabljanju v okviru mednarodnega projekta »Pripravljenost za čiščenje z nafto onesnaženega obalnega pasu in reševanja zaoljenih prostoživečih živali (POSOW)«. Izvaja ga Center za posredovanje in pomoč ob velikih onesnaženjih na Malti (REMPEC).
Pripadniki Službe za varstvo obalnega morja (SVOM) in delavci VGP Drava Ptuj, ki imajo državno koncesijo za posredovanje pri manjših onesnaženjih, so v Kopru prikazali načine čiščenja peščeno-prodnate, kamnite in pozidane obale. Kadar so manjša onesnaženja, to nalogo lahko opravi pet delavcev Svoma, ob katastrofi bi morali nujno priskočiti na pomoč prostovoljci.
Zvezdan Božič, poveljnik civilne zaščite za obalno regijo, pravi, da je še sreča, ker deluje v Sloveniji toliko nevladnih organizacij, pripravljenih pomagati ob večjih nesrečah. V sistem civilne zaščite in reševanja je v Sloveniji vključenih kar 45.000 prostovoljcev.
Danes so prikazali različne vrste čiščenja onesnažene obale in različne tehnike odstranjevanja razlite nafte z vodnih (morskih) površin. Veterinar Peter Maričič je v omenjeni akciji tokrat prvič konkretno prikazal, na kaj vse bi morali biti pozorni in pripravljeni reševalci, ko bi reševali prostoživeče živali. Takih primerov v Sloveniji še ni bilo. Kljub temu je pomembno izobraževanje, prevzemanje izkušenj iz tujih držav in priprava na takšne možne dogodke. Tako z znanjem, opremo in tudi organizacijsko. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so zato pripravili smernice, ki jih bodo vključili v projekt POSOW.
Ob našem morju so največje onesnaženje v zadnjem času doživeli leta 2005, ko je v Luki Koper iz ene od ladij stekla večja količina nafte. Vodo so zajezili s tremi vrstami baraž in je zato iz pristanišča ušla manjša količina nesnage. Del te se je ujel na prod kopališča Koper, ki so ga zato v celoti zamenjali. Največje onesnaženje Koprskega zaliva z nafto je bilo septembra 1944, ko so zavezniki potopili potniško ladjo Rex. Tedaj je narava poskrbela za očiščenje morja in obale.
