Kako pomagati obolelim za demenco v času koronavirusa
Združenje Spominčica Alzheimer Slovenija je poslalala nasvete vsem domovom za starejše, jih objavila na spletni strani in okrepila delovanje svetovalnega telefona.
Odpri galerijo
Priporočljivo je, da svojca, osebo z demenco, večkrat na dan pokličemo, se z njim prijazno pogovarjamo in ga prepričamo, da bomo namesto njega odšli v trgovino ali po podobnih opravkih. Foto Blaž Samec
Ljubljana – Združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija je pripravilo nasvete za tri skupine ljudi z demenco, odvisno od tega, kje živijo, sami doma, v domovih za starejše ali pri svojcih. Te koristne napotke in nasvete so poslali vsem domovom za starejše in drugim ustanovam. Kot je povedala predsednica združenja Štefanija L. Zlobec, so jih objavili tudi na spletnih straneh Alzheimer EU in Alzheimer International.
Nasveti govorijo o tem, kako pomagati človeku z demenco in njegovim svojcem pri poznavanju bolezni, upoštevajoč dejstvo, da oboleli ne razume epidemije koronavirusa. Človeku z demenco, ki živi sam, ne razlagamo trenutne situacije zaradi aktualnega virusa, saj bi ga s tem samo še bolj zmedli. Treba se je pogovoriti s sosedi in bližnjimi, ki naj bodo pozorni na njegove izhode, na morebitno tavanje, da ga bodo lahko usmerili nazaj domov ali poklicali na Spominčico. Zato je pomembno, da se te ljudi čim bolj zaposli z delom, ki ga še lahko opravljajo, na primer s pospravljanjem, pregledovanjem oblačil, razvrščanjem knjig in podobnim.
Treba je biti potrpežljiv in človeka z demenco usmerjati, da bo čim bolj aktiven, da bo imel na voljo različne možnosti aktivnega preživljanja časa, kot so risanje, branje knjig, reševanje križank, poslušanje radia in uporaba telefona. Priporočljivo je, da ga večkrat na dan pokličemo, se z njim prijazno pogovarjamo in ga prepričamo, da bomo namesto njega odšli v trgovino ali po podobnih opravkih. Oskrbeti ga je treba z ustrezno hrano, toplo in zdravo. Pomembno je, da je stanovanje, v katerem biva oboleli, prijetno, ključi in čevlji pa pospravljeni na manj očitna mesta, zato da ga ne bi spominjali na odhod iz stanovanja. Na Spominčici v tem sklopu nasvetov poudarjajo, kako pomembno je izkoristiti možnost, da oseba z demenco v tem času ne živi sama, ampak je pri svojcih ali pa se ti preselijo k njej.
Drugačen je namreč položaj osebe z demenco, ki živi doma. Zavedati se je treba, da je v času epidemije na prvem mestu življenje in zdravje vseh, tako nas kot naših bližnjih z demenco, poudarjajo na Spominčici v drugem sklopu nasvetov. Zadrževati se je torej treba doma in upoštevati preventivne ukrepe. Seveda je treba paziti na higieno in se držati navodil, ki sicer veljajo: umivanje rok, higiena kašlja, ustrezna razdalja med pogovorom. S pogovori in raznimi igrami, branjem se lahko krepi odnos, skrbimo za to, da je oseba z demenco čim bolj zaposlena, lahko pomaga pri gospodinjskih opravilih, ustvarja ... Poskrbeti je treba za zdrave prigrizke in ustrezno pijačo. In pomagati, če mora na stranišče. Doma je treba biti z obolelimi za demenco čim bolj potrpežljiv, miren, prijazen, skrbeti za dobro voljo.
Spominčica dnevno objavlja nasvete na spletni strani (https://www.spomincica.si/?cat=135) in na naši Facebook strani (https://www.facebook.com/spomincica.zdruzenje/). V tem času so tudi podaljšali delovanje svetovalnega telefona. Na svetovalnem telefonu 059 305 555 so na voljo vsak dan (tudi med vikendi) med 9. in 18. uro ali preko e-pošte svetovanje@spomincica.si.
Osebam z demenco in njihovim svojcem vsak ponedeljek, sredo in petek med 17. in 18. uro na vprašanja z medicinskega/nevrološkega področja odgovarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. spec. nevrologije. Ob torkih in četrtkih med 16. in 18. uro pa je ljudem na voljo Petra Može, univ. dipl. socialna delavka z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Spet drugačen je položaj za ljudi z demenco, ki živijo v domovih za starejše. Pri Spominčici svojcem obolelega svetujejo, da se pogovorijo s socialno službo v domu in skupaj poiščejo način, kako bi lahko ohranili stike z njim. Tu je več možnosti: videoklic, dnevna objava ali e-sporočilo. Vprašajte, kaj stanovalci počnejo in ali lahko vašega bližnjega večkrat spodbudijo in mu pomagajo, da vas pokliče. Ker obiski v domovih niso dovoljeni, je treba poskrbeti za zdravje in življenje ranljivih skupin, med katere sodijo tudi dementni. Ob prepovedi obiskov lahko svojcu z demenco pišete pisma in priložite najnovejšo fotografijo ali videoposnetek družine, poskrbite tudi, da mu bodo pismo prebrali. Seveda je treba paziti na svoje zdravje in počutje, to bo pomembno po epidemiji, ko se boste spet lahko povezali s svojci. Za svojce pa je pomembno, da v razmerah epidemije razmišljajo pozitivno in se prepričajo, da bo teh razmer nekoč konec.
Štefanija L. Zlobec, predsednica Združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija, sporoča: »Če potrebujete nasvet, podporo, odgovore na vprašanja, ki se vam porajajo, smo na voljo na svetovalnem telefonu 059 305 555 vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, med 9. in 18. uro. Med drugim odgovarjajo strokovnjaki, kot sta priznani nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek in Petra Može, socialna delavka z univerzitetne pshiatrične klinike, ter številni drugi, ki se nam pridružujejo. V teh težkih časih je Spominčica zelo aktivna in seveda želi pomagati ljudem z demenco. Pozivamo tudi trgovce, ko pridejo do teh ljudi, da jih razumejo.«
Foto Silva Čeh
Foto Silva Čeh
Nasveti govorijo o tem, kako pomagati človeku z demenco in njegovim svojcem pri poznavanju bolezni, upoštevajoč dejstvo, da oboleli ne razume epidemije koronavirusa. Človeku z demenco, ki živi sam, ne razlagamo trenutne situacije zaradi aktualnega virusa, saj bi ga s tem samo še bolj zmedli. Treba se je pogovoriti s sosedi in bližnjimi, ki naj bodo pozorni na njegove izhode, na morebitno tavanje, da ga bodo lahko usmerili nazaj domov ali poklicali na Spominčico. Zato je pomembno, da se te ljudi čim bolj zaposli z delom, ki ga še lahko opravljajo, na primer s pospravljanjem, pregledovanjem oblačil, razvrščanjem knjig in podobnim.
Združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija je pripravilo nasvete za tri skupine ljudi z demenco, odvisno od tega, kje živijo.
Človeku z demenco, ki živi sam, ne razlagamo trenutne situacije zaradi aktualnega virusa, saj bi ga s tem samo še bolj zmedli.
Treba je biti potrpežljiv in človeka z demenco usmerjati, da bo čim bolj aktiven.
Ob prepovedi obiskov lahko svojcu z demenco pišete pisma in priložite fotografijo ali videoposnetek družine, poskrbite tudi, da mu bodo pismo prebrali.
Človeku z demenco, ki živi sam, ne razlagamo trenutne situacije zaradi aktualnega virusa, saj bi ga s tem samo še bolj zmedli.
Treba je biti potrpežljiv in človeka z demenco usmerjati, da bo čim bolj aktiven.
Ob prepovedi obiskov lahko svojcu z demenco pišete pisma in priložite fotografijo ali videoposnetek družine, poskrbite tudi, da mu bodo pismo prebrali.
Treba je biti potrpežljiv in človeka z demenco usmerjati, da bo čim bolj aktiven, da bo imel na voljo različne možnosti aktivnega preživljanja časa, kot so risanje, branje knjig, reševanje križank, poslušanje radia in uporaba telefona. Priporočljivo je, da ga večkrat na dan pokličemo, se z njim prijazno pogovarjamo in ga prepričamo, da bomo namesto njega odšli v trgovino ali po podobnih opravkih. Oskrbeti ga je treba z ustrezno hrano, toplo in zdravo. Pomembno je, da je stanovanje, v katerem biva oboleli, prijetno, ključi in čevlji pa pospravljeni na manj očitna mesta, zato da ga ne bi spominjali na odhod iz stanovanja. Na Spominčici v tem sklopu nasvetov poudarjajo, kako pomembno je izkoristiti možnost, da oseba z demenco v tem času ne živi sama, ampak je pri svojcih ali pa se ti preselijo k njej.
Na prvem mestu življenje in zdravje vseh
Drugačen je namreč položaj osebe z demenco, ki živi doma. Zavedati se je treba, da je v času epidemije na prvem mestu življenje in zdravje vseh, tako nas kot naših bližnjih z demenco, poudarjajo na Spominčici v drugem sklopu nasvetov. Zadrževati se je torej treba doma in upoštevati preventivne ukrepe. Seveda je treba paziti na higieno in se držati navodil, ki sicer veljajo: umivanje rok, higiena kašlja, ustrezna razdalja med pogovorom. S pogovori in raznimi igrami, branjem se lahko krepi odnos, skrbimo za to, da je oseba z demenco čim bolj zaposlena, lahko pomaga pri gospodinjskih opravilih, ustvarja ... Poskrbeti je treba za zdrave prigrizke in ustrezno pijačo. In pomagati, če mora na stranišče. Doma je treba biti z obolelimi za demenco čim bolj potrpežljiv, miren, prijazen, skrbeti za dobro voljo.
Dodatne informacije
Spominčica dnevno objavlja nasvete na spletni strani (https://www.spomincica.si/?cat=135) in na naši Facebook strani (https://www.facebook.com/spomincica.zdruzenje/). V tem času so tudi podaljšali delovanje svetovalnega telefona. Na svetovalnem telefonu 059 305 555 so na voljo vsak dan (tudi med vikendi) med 9. in 18. uro ali preko e-pošte svetovanje@spomincica.si.
Osebam z demenco in njihovim svojcem vsak ponedeljek, sredo in petek med 17. in 18. uro na vprašanja z medicinskega/nevrološkega področja odgovarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. spec. nevrologije. Ob torkih in četrtkih med 16. in 18. uro pa je ljudem na voljo Petra Može, univ. dipl. socialna delavka z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Spet drugačen je položaj za ljudi z demenco, ki živijo v domovih za starejše. Pri Spominčici svojcem obolelega svetujejo, da se pogovorijo s socialno službo v domu in skupaj poiščejo način, kako bi lahko ohranili stike z njim. Tu je več možnosti: videoklic, dnevna objava ali e-sporočilo. Vprašajte, kaj stanovalci počnejo in ali lahko vašega bližnjega večkrat spodbudijo in mu pomagajo, da vas pokliče. Ker obiski v domovih niso dovoljeni, je treba poskrbeti za zdravje in življenje ranljivih skupin, med katere sodijo tudi dementni. Ob prepovedi obiskov lahko svojcu z demenco pišete pisma in priložite najnovejšo fotografijo ali videoposnetek družine, poskrbite tudi, da mu bodo pismo prebrali. Seveda je treba paziti na svoje zdravje in počutje, to bo pomembno po epidemiji, ko se boste spet lahko povezali s svojci. Za svojce pa je pomembno, da v razmerah epidemije razmišljajo pozitivno in se prepričajo, da bo teh razmer nekoč konec.
