Kako pomembne so zdrave žile?
Prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni, UKC Ljubljana odgovarja na G+ vprašanja, kako pomembne so zdrave žile, kaj so glavni dejavniki tveganja in tipične bolezni, ki nastanejo in ali prizadenjo zlasti starejše?
Odpri galerijo
Težave z ožiljem lahko preprčimo ali olajšamo z zdravim življenskim slogom, pravi prof. dr. Aleš Blinc. Foto: Shutterstock
Kanadski zdravnik sir William Osler, ki velja za začetnika sodobne medicine, je že leta 1892 zapisal, da je človek toliko star, kot so stare njegove arterije. Po žilah se pretaka kri, ki celicam dostavlja kisik in hranila, od njih pa odvaža ogljikov dioksid in odpadne snovi. Če nastane motnja v žilju, je podobno kot pri cestni zapori – trpijo vse dejavnosti v predelu, ki je odrezan od okolice.
Kateri so glavni dejavniki tveganja za tipične žilne bolezni? Najpogostejša žilna bolezen arterij je ateroskleroza, to je tleče vnetje v arterijski steni in postopno nastajanje žilnih zožitev, ob natrganju aterosklerotične lehe pa lahko nastane nacepljen krvni strdek, ki žilo nenadoma popolnoma zapre. Glavni dejavniki tveganja za aterosklerozo so kajenje, povišana raven LDL-holesterola v krvi, povišan arterijski tlak, sladkorna bolezen, ledvična bolezen, nezdrava prehrana, trebušna debelost, pomanjkanje gibanja in starost.
Najpogostejša bolezen ven na nogah pa je pretirana raztegnjenost, ki onemogoča delovanje venskih zaklopk in otežuje vračanje krvi proti srcu. Temu stanju pravimo krčne žile ali kronično vensko popuščanje. Dejavniki tveganja za vensko popuščanje so predvsem dedna nagnjenost, ženski spol, stoječe delo, debelost in tudi starost.
Ali so te težave še zlasti težave starejših? Večina bolezni je v starosti veliko bolj pogostih kot v mladosti. Seveda pa se težave pojavijo bistveno prej, če živimo nezdravo in se zanemarjamo, namesto da bi se potrudili za zdrav življenjski slog.
Katere so glavne posledice periferne arterijske bolezni? Ta bolezen je skorajda sinonim za aterosklerotično bolezen arterij nog. Ob zožitvah in zaporah arterij za noge se najprej pojavijo težave pri hoji, ki minejo med počitkom. V napredovalih fazah bolezni sledi odmiranje tkiva z bolečinami med mirovanjem, nastanejo razjede in gangrena. Ker pa ateroskleroza nikoli ni
omejena na eno samo žilo, imajo bolniki s periferno arterijsko boleznijo močno povečano tveganje za koronarno in možganskožilno bolezen, ki se v najhujši obliki kažeta s srčnim infarktom in možgansko kapjo.
Kako lahko preprečimo težave z ožiljem in kaj storiti, če se pojavijo? Ključen je zdrav življenjski slog: ne kadimo, se zdravo prehranjujemo, vzdržujemo ustrezno telesno težo, se redno gibamo in se redno družimo z ljudmi, ki jih imamo radi. Če je srčno-žilna ogroženost velika ali zelo velika, so potrebna zdravila, zlasti za uravnavanje krvnega tlaka in krvnih maščob, pri bolnikih tudi zdravila proti krvnim strdkom. Napredovale žilne zožitve in zapore rešujemo s katetrskim ali operativnim kirurškim posegom.
Če nastane motnja v žilju, je podobno kot pri cestni zapori – trpijo vse dejavnosti v predelu, ki je odrezan od okolice, pravi prof. dr. Aleš Blinc Foto Osebni Arhiv
Kateri so glavni dejavniki tveganja za tipične žilne bolezni? Najpogostejša žilna bolezen arterij je ateroskleroza, to je tleče vnetje v arterijski steni in postopno nastajanje žilnih zožitev, ob natrganju aterosklerotične lehe pa lahko nastane nacepljen krvni strdek, ki žilo nenadoma popolnoma zapre. Glavni dejavniki tveganja za aterosklerozo so kajenje, povišana raven LDL-holesterola v krvi, povišan arterijski tlak, sladkorna bolezen, ledvična bolezen, nezdrava prehrana, trebušna debelost, pomanjkanje gibanja in starost.
Glavni dejavniki tveganja za aterosklerozo so kajenje, povišana raven LDL-holesterola v krvi, povišan arterijski tlak, sladkorna bolezen, ledvična bolezen, nezdrava prehrana, trebušna debelost, pomanjkanje gibanja in starost.
Najpogostejša bolezen ven na nogah pa je pretirana raztegnjenost, ki onemogoča delovanje venskih zaklopk in otežuje vračanje krvi proti srcu. Temu stanju pravimo krčne žile ali kronično vensko popuščanje. Dejavniki tveganja za vensko popuščanje so predvsem dedna nagnjenost, ženski spol, stoječe delo, debelost in tudi starost.
Ali so te težave še zlasti težave starejših? Večina bolezni je v starosti veliko bolj pogostih kot v mladosti. Seveda pa se težave pojavijo bistveno prej, če živimo nezdravo in se zanemarjamo, namesto da bi se potrudili za zdrav življenjski slog.
Katere so glavne posledice periferne arterijske bolezni? Ta bolezen je skorajda sinonim za aterosklerotično bolezen arterij nog. Ob zožitvah in zaporah arterij za noge se najprej pojavijo težave pri hoji, ki minejo med počitkom. V napredovalih fazah bolezni sledi odmiranje tkiva z bolečinami med mirovanjem, nastanejo razjede in gangrena. Ker pa ateroskleroza nikoli ni
Dejavniki tveganja za vensko popuščanje so predvsem dedna nagnjenost, ženski spol, stoječe delo, debelost in tudi starost.
omejena na eno samo žilo, imajo bolniki s periferno arterijsko boleznijo močno povečano tveganje za koronarno in možganskožilno bolezen, ki se v najhujši obliki kažeta s srčnim infarktom in možgansko kapjo.
Karikatura Marko Kočevar
Kako lahko preprečimo težave z ožiljem in kaj storiti, če se pojavijo? Ključen je zdrav življenjski slog: ne kadimo, se zdravo prehranjujemo, vzdržujemo ustrezno telesno težo, se redno gibamo in se redno družimo z ljudmi, ki jih imamo radi. Če je srčno-žilna ogroženost velika ali zelo velika, so potrebna zdravila, zlasti za uravnavanje krvnega tlaka in krvnih maščob, pri bolnikih tudi zdravila proti krvnim strdkom. Napredovale žilne zožitve in zapore rešujemo s katetrskim ali operativnim kirurškim posegom.
