Kako pomembno je, da smo decembra na cesti odgovorni in trezni?
Vesna Marinko v. d. direktorica Agencije za varnost prometa odgovarja na G+ vprašanje, kako pomembno je, da smo vozniki v veselih decembrskih dnevih trezni in odgovorni udeleženci v prometu.
Odpri galerijo
Vzgoja z zgledom v družini in izobraževanje od vrtca naprej izredno pomembna za prometno kulturo in s tem prometno varnost, poudarja Vesna Marinko, v.d. direktorica Agencije za varnost v prometu. Foto Marko Feist
Kako pomembno je, da smo v predprazničnih in prazničnih decembrskih dneh kot vozniki še zlasti odgovorni in trezni? Agencija za varnost prometa poziva k trezni ter odgovorni vožnji in udeležbi v prometu vsak dan v letu. Ker je december mesec številnih praznovanj in zabav, agencija javnost še intenzivneje ozavešča o tveganju zaradi alkohola in drog. Alkohol je namreč še vedno najpogostejši dejavnik tveganja za prometne nesreče z najtežjimi posledicami ali smrtjo.
Na kaj vplivajo alkohol, droga in podobne snovi pri vožnji, na slabo presojanje, ocenjevanje razdalje, neprimerne reakcije, pozabljivost, prepočasno ustavljanje pri semaforju? Alkohol vpliva na naše ravnanje že s prvim popitim kozarcem! Alkohol, droge in psihoaktivne snovi zmanjšujejo psihofizične sposobnosti za varno sodelovanje v prometu in sposobnost samokontrole. Alkohol učinkuje tako, da najprej povzroči dvig aktivnosti, zato se lahko vedenje kaže kot bolj pogumno, tvegano. Nato sledijo težave v funkcioniranju. Človek meni, da je suveren, dejansko pa ima slabšo sposobnost zaznavanja, predvidevanja in odločanja, napačno oceni razdaljo, ima počasne reakcije, zoženo vidno polje, motnje pri ravnotežju in podobno. Na cesti se to kaže kot prehitra ali prepočasna vožnja, težje obvladovanje vozila ali kolesa, neupoštevanje prometne signalizacije ...
Kaj so glavni cilji decembrske akcije Ničelna toleranca? Glavni cilj je čim več ljudi ozavestiti, da je ničelna toleranca do uporabe alkohola in drog ključna in da ne sodita v promet. Ker je to širši družbeni problem, se povezujemo s policijo, ministrstvom za zdravje in več nevladnimi organizacijami. Letos je vsako tretjo smrtno žrtev v prometnih nesrečah namreč zakrivil alkoholiziran povzročitelj, umrlo je 31 ljudi. Vozniki pod vplivom drog so povzročili smrt osmih ljudi. Skrb vzbuja podatek, da se povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zvišuje. Letos je bila 1,55 promila, od lani se je zvišala za 0,22 promila. Letošnji neslavni »rekorder« je imel kar 3,7 promila.
Agencija za varnost prometa se z dogodki aktivno vključuje v družbo in lokalne skupnosti po vsej državi, da bi javnost spodbudili k trezni udeležbi v prometu. Razdelili smo okoli 3000 alkotesterjev, v središču Ljubljane smo z izkustvenimi napravami spodbujali in nagrajevali trezne obiskovalce. Pridružili smo se akciji Slovenija piha 0,0 in podprli tretji del akcije Heroji furajo v pižamah. Želimo si, da bi vsakdo poskrbel za varen prevoz domov, da se leto ne bi poslovilo s tragičnimi dogodki, ampak z lepimi spomini. Alkohol in droge so problem naše družbe in samo celosten pristop vseh vpletenih bo lahko na dolgi rok dal rezultate.
Kako pomembno je, da se mladi zavedajo pomena varne vožnje (ob upoštevanju ničelne tolerance) v prazničnih »veselih« dneh? In kako pomembno je, da so odrasli in starejši vozniki pri tem spodbudni vzorniki?
Letošnji najmlajši alkoholizirani povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je imel le 15 let, peš je prečkal avtocesto. Vendar podatki kažejo, da največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola s smrtnim izidom povzročijo vozniki motornih vozil v starostni skupini od 45 do 54 let. Sledijo povzročitelji, stari od 35 do 44 let, na tretjem mestu pa so mladi med 25. in 34. letom. Zagotovo sta vzgoja z zgledom v družini in izobraževanje od vrtca naprej izredno pomembna za prometno kulturo in s tem prometno varnost. AVP otrokom in mladostnikom namenja številne programe od vrtca do konca srednje šole, pri tem pa ugotavljamo, da zanimanje za tovrstna izobraževanja iz leta v leto narašča, kar nas navdaja z upanjem, da bo ničelna toleranca do alkohola v prometu v prihodnosti morda le zaživela.
Alkohol vpliva na naše ravnanje že s prvim popitim kozarcem! Alkohol, droge in psihoaktivne snovi zmanjšujejo psihofizične sposobnosti za varno sodelovanje v prometu in sposobnost samokontrole, poudarja Vesna Marinko, direktorica agencije za varnost prome
Na kaj vplivajo alkohol, droga in podobne snovi pri vožnji, na slabo presojanje, ocenjevanje razdalje, neprimerne reakcije, pozabljivost, prepočasno ustavljanje pri semaforju? Alkohol vpliva na naše ravnanje že s prvim popitim kozarcem! Alkohol, droge in psihoaktivne snovi zmanjšujejo psihofizične sposobnosti za varno sodelovanje v prometu in sposobnost samokontrole. Alkohol učinkuje tako, da najprej povzroči dvig aktivnosti, zato se lahko vedenje kaže kot bolj pogumno, tvegano. Nato sledijo težave v funkcioniranju. Človek meni, da je suveren, dejansko pa ima slabšo sposobnost zaznavanja, predvidevanja in odločanja, napačno oceni razdaljo, ima počasne reakcije, zoženo vidno polje, motnje pri ravnotežju in podobno. Na cesti se to kaže kot prehitra ali prepočasna vožnja, težje obvladovanje vozila ali kolesa, neupoštevanje prometne signalizacije ...
Letos je vsako tretjo smrtno žrtev v prometnih nesrečah namreč zakrivil alkoholiziran povzročitelj, umrlo je 31 ljudi. Vozniki pod vplivom drog so povzročili smrt osmih ljudi.
Kaj so glavni cilji decembrske akcije Ničelna toleranca? Glavni cilj je čim več ljudi ozavestiti, da je ničelna toleranca do uporabe alkohola in drog ključna in da ne sodita v promet. Ker je to širši družbeni problem, se povezujemo s policijo, ministrstvom za zdravje in več nevladnimi organizacijami. Letos je vsako tretjo smrtno žrtev v prometnih nesrečah namreč zakrivil alkoholiziran povzročitelj, umrlo je 31 ljudi. Vozniki pod vplivom drog so povzročili smrt osmih ljudi. Skrb vzbuja podatek, da se povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zvišuje. Letos je bila 1,55 promila, od lani se je zvišala za 0,22 promila. Letošnji neslavni »rekorder« je imel kar 3,7 promila.
Podatki kažejo, da največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola s smrtnim izidom povzročijo vozniki motornih vozil v starostni skupini od 45 do 54 let. Sledijo povzročitelji, stari od 35 do 44 let, na tretjem mestu pa so mladi med 25. in 34. letom.
Agencija za varnost prometa se z dogodki aktivno vključuje v družbo in lokalne skupnosti po vsej državi, da bi javnost spodbudili k trezni udeležbi v prometu. Razdelili smo okoli 3000 alkotesterjev, v središču Ljubljane smo z izkustvenimi napravami spodbujali in nagrajevali trezne obiskovalce. Pridružili smo se akciji Slovenija piha 0,0 in podprli tretji del akcije Heroji furajo v pižamah. Želimo si, da bi vsakdo poskrbel za varen prevoz domov, da se leto ne bi poslovilo s tragičnimi dogodki, ampak z lepimi spomini. Alkohol in droge so problem naše družbe in samo celosten pristop vseh vpletenih bo lahko na dolgi rok dal rezultate.
KARIKATURA: MARKO KOČEVAR
Kako pomembno je, da se mladi zavedajo pomena varne vožnje (ob upoštevanju ničelne tolerance) v prazničnih »veselih« dneh? In kako pomembno je, da so odrasli in starejši vozniki pri tem spodbudni vzorniki?
Letošnji najmlajši alkoholizirani povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je imel le 15 let, peš je prečkal avtocesto. Vendar podatki kažejo, da največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola s smrtnim izidom povzročijo vozniki motornih vozil v starostni skupini od 45 do 54 let. Sledijo povzročitelji, stari od 35 do 44 let, na tretjem mestu pa so mladi med 25. in 34. letom. Zagotovo sta vzgoja z zgledom v družini in izobraževanje od vrtca naprej izredno pomembna za prometno kulturo in s tem prometno varnost. AVP otrokom in mladostnikom namenja številne programe od vrtca do konca srednje šole, pri tem pa ugotavljamo, da zanimanje za tovrstna izobraževanja iz leta v leto narašča, kar nas navdaja z upanjem, da bo ničelna toleranca do alkohola v prometu v prihodnosti morda le zaživela.
