Pri novih okužbah prihajajo v ospredje stiki na delovnih mestih
Kako preprečevati širjenje covida-19 v delovnem okolju? Bolj se bomo držali zaščitnih ukrepov in pravil, lepše bomo živeli, odgovarja Milan Krek, direktor NIJZ.
Odpri galerijo
Študije so pokazale, da so za okužbo s covidom-19 najbolj dovzetni v proizvodnji, gradbeništvu in trgovini. FOTO: Jure Eržen/Delo
Po vračanju z dopustov in pred pričakovanim jesenskim valom širjenja novega koronavirusa so predstavniki strokovnih institucij, pristojnih ministrstev in delodajalskih organizacij spregovorili o pomenu zaščite zaposlenih pred koronavirusno boleznijo za zagotavljanje nemotenega delovanja gospodarskih družb in javnih ustanov ter o podpori, ki jo pri načrtovanju ukrepov nudijo strokovne službe.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, je opozorila, da bo pozimi prenos okužb veliko večji, saj se bodo novemu virusu pridružila še ostala respiratorna obolenja z gripo na čelu. Delovna populacija vključuje vsega skupaj več kot 800.000 delavcev, ki preživijo skupaj v delovnih okoljih več kot osem ur na dan, zato je po besedah strokovnjakinje izjemno pomembno, da vsako podjetje kontaktira lastnega specialista za medicino dela, ki jim bo povedal, kako ukrepati. Le najbližji zdravniki namreč poznajo določeno delovno okolje in njegove posebnosti, je povedala dr. Dodič Fikfak. Dodala je, da so na inštitutu odprli tudi posebno telefonsko številko, na kateri se strokovnjaki, če bi se znašli v dilemi glede svetovanja, obrnejo po nasvet.
Ugotovljeno je bilo, da je več kot deset odstotkov delavcev, ki so se vrnili na delo po prvem valu, utrpelo posttravmatsko stresno motnjo. Ta se ni pojavljala v organizacijah, kjer so pri zaščitnih ukrepih sodelovali tudi delavci, je še poudarila Dodič Fikfakova.
Bojana Beović, vodja strokovne posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, je pojasnila, da so zadnji porasti okužb povezani z vnosom iz tujine, nekaj jih je posledica zasebnih druženj, v ospredje pa pri okužbah prihajajo tudi stiki na delovnih mestih. Zato v jesenski čas po besedah Beovićeve vstopamo v razmeroma slabem stanju.
Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je dejala, da gospodarstvo vsaj na začetku ni dobilo nobenih specifičnih navodil, kako ukrepati. Podjetja so se tako poskušala znajti sama, a se je kasneje sodelovanje s stroko precej izboljšalo in so začeli dobivati konkretna navodila. V prvem valu ni bilo večjih izbruhov v gospodarstvu, a ni garancije, da bo tako tudi v prihodnje, je dejala govornica. »V podjetjih so delo organizirali s pomočjo strokovnjakov, a gre velika zahvala temu, da ne prihaja do večjega širjenja okužb v podjetjih, zaposlenim, ki spoštujejo navodila.«
Govorniki so si bili danes edini, da si ponovnega zapiranja gospodarstva ne v Sloveniji ne v Evropi ne moremo privoščiti. Zato bo treba iskati rešitve, delovati preventivno in poskušati normalno delati in živeti naprej. Konkurenčnost držav se bo izkazovala, kako hitro bomo v četrtletjih in letu izplavali.
Obeti so nekoliko boljši, štiri mesece zapovrstjo indeks gospodarske klime raste, je dejala Šmučeva. A dodala, da nam je epidemija v Sloveniji odnesla 13.000 delovnih mest v Sloveniji, pri čemer se zdaj zaposlovanje nekoliko izboljšuje.
Gospodarstvo bo po mnenju Milana Kreka, direktorja NIJZ, preživelo le, če bodo ljudje dosledno upoštevali zaščitne ukrepe. Veliko ljudi je glede tega po njegovem mnenju še vedno v oblakih, zato je čas, da se spustijo na realna tla. »Če nam bo šlo z okužbami naprej tako kot zdaj, bomo imeli v zdravstvu ogromne težave. Če se bomo obnašali, tako kot je treba, bomo imeli zdravstvo, če ne – pa probleme. Enako velja za šole. Če bo treba zapreti katero od njih, bo takoj več sto staršev bolniško odsotnih, gospodarstvo pa bo imelo problem.« Zato je treba imeti maske – da bomo bolje preživeli. Bolj se bomo držali pravil, lepše bomo živeli, je sklenil Krek.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, je opozorila, da bo pozimi prenos okužb veliko večji, saj se bodo novemu virusu pridružila še ostala respiratorna obolenja z gripo na čelu. Delovna populacija vključuje vsega skupaj več kot 800.000 delavcev, ki preživijo skupaj v delovnih okoljih več kot osem ur na dan, zato je po besedah strokovnjakinje izjemno pomembno, da vsako podjetje kontaktira lastnega specialista za medicino dela, ki jim bo povedal, kako ukrepati. Le najbližji zdravniki namreč poznajo določeno delovno okolje in njegove posebnosti, je povedala dr. Dodič Fikfak. Dodala je, da so na inštitutu odprli tudi posebno telefonsko številko, na kateri se strokovnjaki, če bi se znašli v dilemi glede svetovanja, obrnejo po nasvet.
PREBERITE TUDI:
V Sloveniji 55 na novo okuženih s koronavirusom, na Hrvaškem 311
V Sloveniji 55 na novo okuženih s koronavirusom, na Hrvaškem 311
Ugotovljeno je bilo, da je več kot deset odstotkov delavcev, ki so se vrnili na delo po prvem valu, utrpelo posttravmatsko stresno motnjo. Ta se ni pojavljala v organizacijah, kjer so pri zaščitnih ukrepih sodelovali tudi delavci, je še poudarila Dodič Fikfakova.
Bojana Beović, vodja strokovne posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, je pojasnila, da so zadnji porasti okužb povezani z vnosom iz tujine, nekaj jih je posledica zasebnih druženj, v ospredje pa pri okužbah prihajajo tudi stiki na delovnih mestih. Zato v jesenski čas po besedah Beovićeve vstopamo v razmeroma slabem stanju.
PREBERITE TUDI:
V Sloveniji 55 na novo okuženih s koronavirusom, na Hrvaškem 311
V Sloveniji 55 na novo okuženih s koronavirusom, na Hrvaškem 311
Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je dejala, da gospodarstvo vsaj na začetku ni dobilo nobenih specifičnih navodil, kako ukrepati. Podjetja so se tako poskušala znajti sama, a se je kasneje sodelovanje s stroko precej izboljšalo in so začeli dobivati konkretna navodila. V prvem valu ni bilo večjih izbruhov v gospodarstvu, a ni garancije, da bo tako tudi v prihodnje, je dejala govornica. »V podjetjih so delo organizirali s pomočjo strokovnjakov, a gre velika zahvala temu, da ne prihaja do večjega širjenja okužb v podjetjih, zaposlenim, ki spoštujejo navodila.«
Govorniki so si bili danes edini, da si ponovnega zapiranja gospodarstva ne v Sloveniji ne v Evropi ne moremo privoščiti. Zato bo treba iskati rešitve, delovati preventivno in poskušati normalno delati in živeti naprej. Konkurenčnost držav se bo izkazovala, kako hitro bomo v četrtletjih in letu izplavali.
Kaj je treba narediti, da bi izničili možnost širjenja virusa na deloviščih? FOTO: Mavric Pivk/Delo
Obeti so nekoliko boljši, štiri mesece zapovrstjo indeks gospodarske klime raste, je dejala Šmučeva. A dodala, da nam je epidemija v Sloveniji odnesla 13.000 delovnih mest v Sloveniji, pri čemer se zdaj zaposlovanje nekoliko izboljšuje.
Gospodarstvo bo po mnenju Milana Kreka, direktorja NIJZ, preživelo le, če bodo ljudje dosledno upoštevali zaščitne ukrepe. Veliko ljudi je glede tega po njegovem mnenju še vedno v oblakih, zato je čas, da se spustijo na realna tla. »Če nam bo šlo z okužbami naprej tako kot zdaj, bomo imeli v zdravstvu ogromne težave. Če se bomo obnašali, tako kot je treba, bomo imeli zdravstvo, če ne – pa probleme. Enako velja za šole. Če bo treba zapreti katero od njih, bo takoj več sto staršev bolniško odsotnih, gospodarstvo pa bo imelo problem.« Zato je treba imeti maske – da bomo bolje preživeli. Bolj se bomo držali pravil, lepše bomo živeli, je sklenil Krek.
