Kako ravnati ob vročinskih udarih?

Simona Perčič dr. med., spec. jav. zdrav. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) odgovarja na vprašanja, kako ravnati ob poletnih vročinskih udarih, ki so še vedno v polnem razmahu tudi pri nas, kje se zadrževati, kako se ohladiti, kakšna oblačila so primerna, koliko tekočine uživati, kako so ogroženi starejši in bolni?
Objavljeno
06. avgust 2018 16.30
Posodobljeno
08. avgust 2018 16.03
Na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer se v umetnem dežju lahko ljudje malo ohladijo. Foto Voranc Vogel
Kako ravnati ob poletnih vročinskih udarih, ki so še vedno v polnem razmahu tudi pri nas?
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto: izogibamo se vročini, hladimo prostore in sebe, se umaknemo v senco ali kam drugam na hladno. Stanovanje hladimo in ohranjajmo hladnega, tako da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj.


image
Dr. Simona Perčič iz NIJZ.  Foto arhiv NIJZ

Svetujemo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor.
Če vse to ne zadošča, si pomagamo z napravami. Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35°C.
Prostore učinkovito hladijo klimatske naprave.

Kolikor je le mogoče se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih. Če je doma ali v službi vroče, poiščimo kakšen drug hladen prostor, kot so nakupovalni centri in knjižnice – tudi nekaj ur na dan v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine. Ohladimo se lahko tudi z zmerno hladno prho ali hladno kopeljo, omejimo telesno aktivnost na jutranje in večerne ure na prostem, uživajmo lahko hrano v manjših obrokih. Omogočimo telesu odvajanje toplote: izbiramo primerna oblačila, lahka in ohlapna.

Uživamo dovolj tekočin.Tako nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini.  Potenje je zelo pomembno za ohlajanja telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizični aktivnosti (delu, športu, igranju…).  Priporočamo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode - primerna temperatura je temperatura vode iz pipe.  Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa.

Pijmo tudi, če še nismo žejni. Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, razmer v okolju (toplota, vlaga…), telesne aktivnosti, potenja, zdravstvenega stanja…. Pri večji telesni aktivnosti so potrebe po tekočini bistveno višje.  Pri odraslem je dnevna potreba po tekočini, ki jo zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra, v vročini je večja, 2 litra, pri telesnem naporu pa še večja.
image
Umetna ulična prha je dobrodošla. Foto Jure Eržen

O vsebnosti vode v telesu nam telo sporoča z občutkom žeje ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to znak, da moramo več piti. Opozorilo: če nam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smemo zaužiti, ali če jemljemo diuretike, zdravila za odvajanje vode, se z zdravnikom posvetujemo, koliko tekočine lahko zaužijemo v vročem vremenu.

Ko smo telesno dejavni, pijmo več. V času telesne aktivnosti pijemo več. Pri daljših, večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.

Na kaj lahko izjemno visoka vročina najbolj slabo vpliva, zlasti pri starejših: ali se pogosteje "zgodijo" kapi, kako hudo je za astmatike, razne težave z ravnotežjem, dehidracija...

V hudi vročini so bolj ogroženi ljudje z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja. To so bolniki s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, priklenjeni na posteljo, prav tako na uravnavanje toplote vpliva uživanje nekaterih zdravil.

Dehidracija vodi do tako imenovanega zgoščevanja krvi. Za srčno-žilna obolenja je znano, da dehidracija lahko pripelje do akutnih dogodkov, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Pri bolnikih s kroničnimi dihalnimi obolenji, na primer astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), je večje tveganje, da se jim bolezen akutno poslabša, in zato večkrat potrebujejo zdravniško pomoč.
image
Pomaga lahko tudi pokrivalo iz časopisa. Foto Reuters

Kaj svetujejo starejšim, zlasti tistim, ki ne živijo v idealno ohlajenih prostorih?

Starejšim svetujemo pozornost pri uživanju vode, kajti pri njih termoregulacijski center ni tako občutljiv, zato ne čutijo žeje, ko jo telo potrebuje. Zato primerno nadomeščamo tekočine z odmerjanjem. Svetujemo tudi, da se v času najvišjih temperatur umaknejo v senco ali pa v klimatizirane javne prostore.