Kako se Bučarja spominjajo znani Slovenci

Vprašali smo Milana Kučana, Lojzeta Peterleta, Spomenko Hribat, Petra Jambreka in Danila Türka.

Objavljeno
21. oktober 2015 21.00
uho_dr. Danilo TÜRK
Uredništvo Dela
Uredništvo Dela

Milan Kučan: Franceta Bučarja se spominjam kot človeka, ki je bil vse življenje družbeno in politično angažiran. Pri tem je čvrsto vztrajal pri moralnih načelih, ki jim je bil zavezan čisto do konca, zaradi česar je bil velikokrat v konfliktu z okolico.

Bil je človek, ki bi mu morali Slovenci izraziti dolžno spoštovanje, vsekakor večje kot v zadnjem obdobju. Bučarja se spominjam po štirih osnovnih črtah. Kot sodelavca znamenite 57. številke Nove revije, ki predstavlja temelj demokratizacije Slovenije in nastajanja nove države. Bil je prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, kar je zaznamoval z izjavo, da se je s tem končala državljanska vojna, a so ga nekateri narobe razumeli. Bučar je oče slovenske ustave, saj je sodeloval pri njenem nastanku od ideje do izvedbe, kasneje pa je bil njen čuvar. In končno, bil je Evropejec.

V spominu ga imam kot dobrega in dostojnega sogovornika, čeprav se nisva vedno strinjala, predvsem pa je znal prisluhnti drugače mislečim, kar je danes izjemno redka vrlina.

Lojze Peterle: France Bučar je bistveno sooblikoval slovensko pot v demokracijo in samostojno državnost. V osemdesetih letih se je po odstranitvi s pravne fakultete močno posvetil kritični analizi totalitarizma, sodeloval pri 57. številki Nove revije, bil član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, soustanovil je Slovensko demokratično zvezo. Z veseljem smo ga izvolili za prvega predsednika demokratične slovenske skupščine. Svoj pečat je dal tudi ustavi Slovenije.

Kot domoljub, demokrat in kritičen mislec se je ukvarjal s temeljnimi vprašanji Slovenije do konca svojih dni. Skrbelo ga je, da smo razvili pomanjkljiv odnos do lastne države. Posebej sem mu hvaležen za njegov prispevek in sodelovanje v najbolj odločilnih dneh za Slovenijo.

Spomenka Hribar: Dr. France Bučar je bil eden poslednjih pričevalcev dogajanja med drugo svetovno vojno. Pričevalec zato, ker je bil partizan, a hkrati v distanci do revolucije; bil je kristjan, a hkrati v distanci do klerikalizma in medvojnega sodelovanja Cerkve z okupatorji. In pričevalec zato, ker je kot sicer oster analitik imel posluh za ljudi v navzkrižnem vojnem ognju; skušal jih je razumeti v usodnih odločitvah. Kot politični in družbeni analitik pa je bil – čeprav med najbolj zaslužnimi funkcionarji slovenske osamosvojitve, katere prvi nosilec je bil Demos – tudi kritičen do skrajno desne struje znotraj Demosa. Bil je državnik, človek etike in humanist v najboljšem pomenu besede. Čeprav ne med levimi ne med desnimi ni imel veliko prijateljev, prej nasprotnike, menim, da bo v prihodnosti njegov pomen še bolj razviden in spoštovan!

Peter Jambrek: France Bučar je bil izjemno inteligenten, visoko izobražen in globoko pošten Slovenec, ki je živel za evropsko Slovenijo. Njegove osebne zasluge za vsebino in uveljavitev slovenske ustave in ustavnega sodišča, za ustanovitev suverene slovenske države ter postavitev vrednostnih temeljev republike in njene ustave so izjemne. Bil je soavtor prispevkov za slovenski nacionalni program iz leta 1987 in pisateljske ustave iz leta 1988. Vodil je ustavotvorni proces v letih 1990-1991 ter imel kot soavtor programa ustavne poti do suverene države in kot predsednik njenega zakonodajnega telesa izjemno vlogo pri ustanovitvi in mednarodnem priznanju Slovenije. Imel sem neizmerno srečo, da sem bil ves ta zgoščeni zgodovinski čas njegov prijatelj in tesni sodelavec, in mi je enako neizmerno žal, da sva se kasneje prijateljsko razšla, vendar k sreči šele po tem, ko je bil zgodovinski posel že opravljen.

Če se omejim le na ključne slovenske osebnosti, zaslužne za Slovenijo po drugi svetovni vojni, potem ima France Bučar častno mesto v družbi z zgodovinskimi osebnostmi, kot so Stane Kavčič, Dane Zajc, Dominik Smole, Rudi Šeligo in Jože Pučnik.

Danilo Türk: Z žalostjo sem sprejel vest o smrti dragega in spoštovanega profesorja Franceta Bučarja, enega naših vodilnih družboslovnih mislecev in ključne osebnosti slovenske osamosvojitve. Dr. France Bučar je v sebi združeval izjemno intelektualno prodornost, velik državljanski pogum in dragoceno politično daljnovidnost. Njegov prispevek k osamosvojitvi Slovenije je neprecenljiv. Ravno dr. France Bučar je z besedo in dejanji pokazal, da je pot do osamosvojitve zahtevala hkrati pogum in spoštovanje prava. Prav ta povezanost, ki jo je izkazoval z vsemi svojimi dejanji, je odprla pot do hitre in uspešne osamosvojitve. V spominu slovenskega naroda bo zato ostal zapisan kot ena najpomembnejših osebnosti celotne slovenske zgodovine.

Vsem, ki smo bili tudi njegovi študentje na Pravni fakulteti v Ljubljani, pa bo ostal v spominu kot odličen predavatelj in avtor, kot strog, a pravičen profesor in kot človek, po katerem smo se poskušali zgledovati.