Kako se izogniti hupanju in iztegnjenemu sredincu
Zadnja leta je v Sloveniji poplava krožišč, ki imajo sicer vrsto pozitivnih učinkov.
Odpri galerijo
Enostavna krožišča z enim pasom voznikom načeloma ne povzročajo težav, zaplete se, ko je več voznih pasov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Pravo revolucijo v cestnem prometu so prinesla krožna križišča oziroma krožišča, saj se zaradi njih ne poveča le pretočnost prometa, ampak imajo zelo pozitiven vpliv predvsem na prometno varnost. Raziskave kažejo, da je v njih približno 50 odstotkov manj prometnih nesreč, tistih z najhujšimi posledicami pa je v primerjavi s klasičnimi križišči izredno malo. Ocene kažejo, da se zaradi krožišč število poškodovanih zmanjša za okoli 75 odstotkov.
Prva krožna križišča, ki so po funkcionalnosti primerljiva z današnjimi, so se pojavila v začetku prejšnjega stoletja v Ameriki, saj je tam v primerjavi z drugimi deli sveta za tisti čas že potekala prava avtomobilska revolucija. Prvo praktično krožišče je bilo leta 1905 v New Yorku, na stari celini pa kmalu po tem, leta 1907, v Franciji. Skozi desetletja so se zaradi vse večje gostote prometa precej spreminjala oziroma prilagajala razmeram v prometu, tako da so še vedno funkcionalna, varna in predvsem za voznike karseda enostavna.
Krožišča so v Sloveniji začeli graditi pred tremi desetletji, bolj množično pa po letu 2003. Predvsem na cestah, ki so v občinski lasti, se je njihovo število v zadnjih letih skokovito povečalo. Otok na sredini krožišča ponekod uporabijo za predstavitev kraja ali kakšno lokalno posebnost, kar pa ima po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko tudi negativen učinek za prometno varnost. Po eni strani se s tem zmanjša vidljivost, po drugi pa se po nepotrebnem preusmeri pozornost voznika s ceste.
Dandanes, ko so krožna križišča že nekaj običajnega, bi moral biti pravilen sistem vključevanja vanje in zapuščanja voznikom že v krvi. A praksa kaže povsem drugačno sliko. Nekoč je veljalo, da je bila vožnja v krožišče in iz njega izziv predvsem za starejše voznike, vajene drugačnih razmer, vendar klasične napake danes dela tudi veliko drugih voznic in voznikov.
Krožišča se med seboj razlikujejo po izvedbi. Poznamo klasična enopasovna, večpasovna in tako imenovana turbo krožišča. Enostavna krožišča z enim pasom voznikom načeloma ne povzročajo težav, zaplete se, ko je več voznih pasov. Takrat mora voznik vedeti, kam želi iti, in se pravilno razvrstiti pred vstopom v krožno križišče, vedno desno v nasprotni smeri urinega kazalca. Pri tem mora biti pozoren na pešce in kolesarje, ki imajo prednost. Mimo mora pustiti vozila, ki imajo prednost v krožnem križišču, in šele nato zapeljati na prometni pas. Največkrat zaznana napaka je, da vozniki desni smernik vključijo ob vstopu v krožišče, ne pa tudi ob izvozu iz njega.
Takšna napaka ponavadi sicer nima hujših posledic za prometno varnost, je pa za pretočnost zelo pomembna, predvsem pa prihrani hupanje, slabo voljo voznikov in kakšen iztegnjen sredinec.
Na policiji pojasnjujejo, da so pri vožnji skozi krožišča pogoste tudi kršitve, ki se nanašajo na različne manevre in ravnanja voznikov, od omenjene uporabe utripalk, nepravilnega zapuščanja krožišča do neupoštevanja prednosti drugih vozil v krožišču, neupoštevanja šibkejših udeležencev, ki prečkajo vozišče na uvozih/izvozih, ter menjave voznih pasov.
Opozarjajo še, da imajo vozniki težave tudi z opazovanjem mrtvih kotov. Predvsem zato, ker med vožnjo v krogu ogledala in pogledi okoli sebe realno stanje lahko zameglijo oziroma popačijo.
Prva krožna križišča, ki so po funkcionalnosti primerljiva z današnjimi, so se pojavila v začetku prejšnjega stoletja v Ameriki, saj je tam v primerjavi z drugimi deli sveta za tisti čas že potekala prava avtomobilska revolucija. Prvo praktično krožišče je bilo leta 1905 v New Yorku, na stari celini pa kmalu po tem, leta 1907, v Franciji. Skozi desetletja so se zaradi vse večje gostote prometa precej spreminjala oziroma prilagajala razmeram v prometu, tako da so še vedno funkcionalna, varna in predvsem za voznike karseda enostavna.
Zadnji občinski hit
Krožišča so v Sloveniji začeli graditi pred tremi desetletji, bolj množično pa po letu 2003. Predvsem na cestah, ki so v občinski lasti, se je njihovo število v zadnjih letih skokovito povečalo. Otok na sredini krožišča ponekod uporabijo za predstavitev kraja ali kakšno lokalno posebnost, kar pa ima po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko tudi negativen učinek za prometno varnost. Po eni strani se s tem zmanjša vidljivost, po drugi pa se po nepotrebnem preusmeri pozornost voznika s ceste.
Dandanes, ko so krožna križišča že nekaj običajnega, bi moral biti pravilen sistem vključevanja vanje in zapuščanja voznikom že v krvi. A praksa kaže povsem drugačno sliko. Nekoč je veljalo, da je bila vožnja v krožišče in iz njega izziv predvsem za starejše voznike, vajene drugačnih razmer, vendar klasične napake danes dela tudi veliko drugih voznic in voznikov.
Smernik že, a ponavadi napačno uporabljen
Krožišča se med seboj razlikujejo po izvedbi. Poznamo klasična enopasovna, večpasovna in tako imenovana turbo krožišča. Enostavna krožišča z enim pasom voznikom načeloma ne povzročajo težav, zaplete se, ko je več voznih pasov. Takrat mora voznik vedeti, kam želi iti, in se pravilno razvrstiti pred vstopom v krožno križišče, vedno desno v nasprotni smeri urinega kazalca. Pri tem mora biti pozoren na pešce in kolesarje, ki imajo prednost. Mimo mora pustiti vozila, ki imajo prednost v krožnem križišču, in šele nato zapeljati na prometni pas. Največkrat zaznana napaka je, da vozniki desni smernik vključijo ob vstopu v krožišče, ne pa tudi ob izvozu iz njega.
Takšna napaka ponavadi sicer nima hujših posledic za prometno varnost, je pa za pretočnost zelo pomembna, predvsem pa prihrani hupanje, slabo voljo voznikov in kakšen iztegnjen sredinec.
Na policiji pojasnjujejo, da so pri vožnji skozi krožišča pogoste tudi kršitve, ki se nanašajo na različne manevre in ravnanja voznikov, od omenjene uporabe utripalk, nepravilnega zapuščanja krožišča do neupoštevanja prednosti drugih vozil v krožišču, neupoštevanja šibkejših udeležencev, ki prečkajo vozišče na uvozih/izvozih, ter menjave voznih pasov.
Opozarjajo še, da imajo vozniki težave tudi z opazovanjem mrtvih kotov. Predvsem zato, ker med vožnjo v krogu ogledala in pogledi okoli sebe realno stanje lahko zameglijo oziroma popačijo.
