Kako se spoprijeti z alzheimerjevo boleznijo

Na posvetu so govorili strokovnih in »političnih« rešitev, a tudi o projektih »na terenu«

Objavljeno
11. september 2019 13.00
Posodobljeno
11. september 2019 13.00
Tako je bilo na sprehodu za spomin lani september, letos bo potekal 21. septembra. Foto: Roman ŠŠipić
Ljubljana – Alzheimerjeva bolezen ali demenca, ta bolezen sodobnega sveta, je prizadela že več kot 40 milijonov ljudi. Kot so na ponedeljkovem strokovnem posvetu v ZRC SAZU opozorili predstavniki politike, strokovnjaki in društva, se bo ta številka v prihodnjih dvajsetih letih podvojila.

Silva Čeh
Pri nas zaradi te bolezni trpi 32 tisoč ljudi, prav tako svojci, ki skrbijo zanje. Tudi Slovenija lahko, tako kot svet, pričakuje, da se bo število bolnikov samo še povečevalo. Medtem ko stroka, svetovna in domača, opravlja raziskave, išče zdravila, ugotavlja, kako bi bolezen obvladali, se vedno znova postavi vprašanje, kako je na te izzive pripravljena družba. In kako tukaj in zdaj živijo oboleli, njihovi svojci in organizacije, v katerih ti ljudje pristanejo.
Torej, kako je »na terenu«. Kot je poudaril tudi David Krivec, generalni sekretar slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija, je demenca eden največjih problemov tako za zdravstveni sistem kot socialno varnost v prihodnjih letih, saj je jasno, da oba sistema na izzive, ki jih prinaša, še nista pripravljena. Še zlasti ker naj bi več kot dve tretjini ljudi s temi hudimi zdravstvenimi težavami živelo doma. To pa pomeni, da se s hudimi težavami in stresom srečujejo tudi njihovi svojci.

40

milijonov ljudi je po svetu že prizadela demenca


32.000

ljudi je prizadela demenca že v Sloveniji


Spominčica si prizadeva za skupnost s posluhom za demenco, za ozaveščanje svojcev in celotne družbe. Po državi deluje že več kot 150 njihovih demenci prijaznih točk, med drugim so v zadnjem času organizirali 30 tečajev, več kot 50 seminarjev, okoli 60 javnih dogodkov, na katerih ozaveščajo ter usposabljajo formalne in neformalne oskrbovalcev bolnikov z demenco, ki jih je skoraj 2200. Osebe z demenco so enakopravni člani družbe, ki pa potrebujejo ustrezen pristop, poudarjajo na Spominčici.

ℹSprehod za spomin
V septembru, svetovnem mesecu alzheimerjeve bolezni, bo v soboto, 21. septembra, ob 10. uri pred Moderno galerijo Sprehod za spomin. Ne pozabite priti, vas vabi slovensko združenje Spominčica.

 

Čezmejni projekt

Zanimiv je tudi čezmejni projekt Demenca aCROsSLO, v katerem je sodelovalo šest partnerjev: domovi za starejše v Kopru, Izoli in Umagu, mesto Umag, HUAB, hrvaško združenje za alzheimerjevo bolezen, in slovenski inštitut za javno zdravje (NIJZ), cilj pa je bil, kot je povedala Tatjana Cvetko, sodelovanje slovenske in hrvaške Istre. V okviru projekta so iskali rešitve, kako v domovih izboljšati storitve za prebivalce s to boleznijo, mesto Umag je razvijalo sistem pomoči na domu, NIJZ in HUAB pa sta skrbela za ozaveščanje o demenci in zmanjšanju stigmatizacije.Namen projekta je tudi ugotoviti, kako izboljšati bivanje oseb z demenco tako v lokalnem okolju kot v institucijah, kako optimizirati socialnovarstvene storitve.

Čezmejni projekt Demenca aCROsSLO - Z njim želijo ugotoviti, kako izboljšati bivanje oseb z demenco tako v lokalnem okolju kot v institucijah, kako optimizirati socialnovarstvene storitve.

Na strokovnem področju so si prizadevali za izvajanje izobraževanje, povezovanje strokovnjakov in institucij, izdajanje publikacij, za javno podporo. Pripravili so več publikacij tako za laično kot za strokovno javnost. Tomislav Huić, podpredsednik hrvaškega združenja, je govoril o arhitekturnih smernicah pri prilagajanju prostorov osebam z demenco. Kot je med drugim poudaril, je znanstveno dokazano, da ustrezno prilagojeni prostori zmanjšujejo negativne učinke na bolnike, kot sta vznemirjenost in neželeno vedenje, manj se izgubljajo ...