Kako so za prazen nič zapravili 300.000 evrov
Prvi sistemski nadzor v zdravstvu: Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni pod drobnogledom.
Odpri galerijo
Izsledki sistemskega nadzora nad NIOSB bodo morali pokazati, kaj vse je šlo pri njegovem nastajanju narobe.
Foto Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Z denarjem, ki je bil porabljen pri zagonu Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), bi leto dni lahko financirali tri dodatne time družinske medicine. S temi sredstvi bi plačali kar nekaj operacij otrok s srčnimi napakami, a smo namesto tega dobili inštitut v likvidaciji. Kdo je odgovoren, da je starše na srcu bolnih otrok peljal žejne čez vodo in zakaj?
Na ta in podobna vprašanja bo moral odgovore podati prvi sistemski nadzor v zdravstvu. Opravljala ga bo osemčlanska komisija, ki že pripravlja izvedbeni načrt, so sporočili z ministrstva za zdravje. Imen članov komisije nam niso zaupali, češ da bi jim radi zagotovili miren začetek dela.
»S sistemskim nadzorom se ugotavlja in zagotavlja pravilnost dela izvajalcev v zvezi z organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa ter kakovostjo in varnostjo dela zdravstvenih delavcev«. Tako piše v pravilniku o tovrstnem nadzoru. Obsega celovit upravni in strokovni nadzor, kar pomeni, da se bodo morali nadzorniki spopasti tudi s precej neprijetnimi zgodbami. Med njimi s smrtjo deklice, pri operaciji katere so sodelovali tuji strokovnjaki z NIOSB, in zgodbo o tem, kako so na ministrstvu enemu od tujih zdravnikov izdali dovoljenje z življenjepisom drugega. Ne nazadnje bo treba pojasniti, s kakšnim namenom so v zgodbi izkoristili vrhunskega kirurga Igorja Gregoriča, ki so mu na začetku sodelovanja obljubljali vse, nazadnje pa obrnili hrbet. So mu res narekovali, koga sme vabiti v ekipo? A še preden je bila komisija za nadzor tako zahtevnega področja sploh izbrana, se je tipično slovensko zapletlo pri imenovanju članov iz zdravniških vrst.
Pojdimo po vrsti.
Pravilnik o sistemskem nadzoru je bil sprejet junija 2018, podenj se je podpisala takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Ta tedaj gotovo ni pričakovala, da bo prav po tem pravilniku izveden nadzor nad njenim »otrokom« – Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB).
Cerarjeva vlada je sklep o ustanovitvi inštituta sprejela decembra 2017. Takratna strokovna direktorica kliničnega centra Marija Pfeifer je pred letom dni za Delo opisala, kako je NIOSB politično vsiljeno nastal ravno v času, ko so področje otroške srčne kirurgije po več letih kritičnih razmer v UKC Ljubljana končno začeli urejati. Ustanovili so center za obravnavo bolnikov s prirojeno srčno napako, o razmerah redno obveščali ministrstvo, a so se tam kljub temu vpletli v dogajanje. »Na ministrstvu bi morali pripraviti teren za zagon inštituta, pa tega niso naredili. To je neodgovorno in neprofesionalno delovanje politike,« je izjavila Pfeiferjeva.
Mnogi so prepričani, da je inštitut zdaj v likvidaciji ravno zato, ker je ob njegovih zametkih politika povozila stroko. Ko je vlada Marjana Šarca 28. februarja sprejela odlok o njegovem prenehanju, je ocenila, da ob vzpostavljenem programu v UKC Ljubljana ter razmeroma malo bolnikih ni smiselno, da bi enako dejavnost izvajal ločeni javni zdravstveni zavod. Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je zavrnil prenos programa obravnave bolnikov s prirojeno srčno napako z UKC na NIOSB, saj ta ni izkazal, kako bi zagotavljal ustrezne prostore, opremo in kadre. Kaj vse je pri rojevanju in prvih korakih NIOSB še šlo narobe, bo znano po sistemskem nadzoru.
Zdravniška zbornica je 3. maja letos predlagala, da bi v nadzorni komisiji sedeli pediater intenzivist, pediater kardiolog in upokojena specialistka interne medicine. Zapisali so, da so kandidate predlagali na podlagi njihovih strokovnih in organizacijskih referenc. Na ministrstvu za zdravje nam tega, kdo so člani komisije, niso zaupali, so pa neuradno potrdili, da so namesto zdravnikov, ki jih je predlagala zbornica, imenovani drugi. Nenavadno je, da naj bi člane zdravniškega dela komisije določili kar na ministrstvu, čeprav v pravilniku piše, da to lahko minister neposredno stori le, če zbornica imen ne izda pravočasno. Kakorkoli, v komisiji bodo poleg zdravnikov sedeli štirje člani ministrstva, en član pa bo iz vrst Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
Država je za zagon in delovanje NIOSB namenila 1.868.900 evrov, v obdobju, ko ta sploh še ni začel delovati, pa je bilo porabljenih že več kot 300.000 evrov. Plačali so ameriške zdravnike, ki so bili nekaj dni v UKC Ljubljana, za tri tisoč evrov so nabavili opreme, poravnali zavarovanja in druge stroške, pet tam zaposlenih pa je prejemalo reden mesečni dohodek. Direktor Brane Dobnikar je dobival 4036 evrov bruto na mesec, zdravniki Gorazd Košir, Lučka Kosec in Uroš Mazić so bili kot nosilci dejavnosti zaposleni za štiri ure na teden (desetodstotna zaposlitev) z osnovno plačo 386,90 evra bruto, zdravnica Mojca Grošelj Grenc pa je za dvajsetodstotno zaposlitev prejemala 796,56 evra bruto.
Čeprav je nekdanji minister za zdravje Samo Fakin že decembra lani napovedal ukinitev inštituta, vlada pa je odlok o njegovem prenehanju sprejela februarja letos, se je postopek likvidacije zavlekel. Fakinov naslednik Aleš Šabeder je ugotovil, da je prejšnja sestava ministrstva predlagala direktorja inštituta Dobnikarja tudi za likvidacijskega upravitelja, s čimer se ni mogel strinjati. Vlada je tako šele 13. junija – pol leta po prvotni nameri o ukinitvi – sprejela sklep o začetku postopka redne likvidacije.
Likvidacijski upravitelj Marko Zaman je 26. junija upnike pozval k prijavi terjatev. Do zdaj ni prejel še nobene.
Zaman predvideva, da likvidacijski postopek ne bo zaključen pred koncem januarja 2020 (od objave po 405. členu ZGD-1 do razdelitve premoženja družbenikom mora namreč preteči najmanj šest mesecev). Dodal je še, da so zaposleni na inštitutu plačo prejemali do izteka njihovih pogodb o zaposlitvi (konec junija oziroma v prvi tretjini julija). Zgoraj omenjene zdravnike smo že pred časom vprašali, ali so razmišljali, da bi se odrekli dohodku glede na to, da inštitut ne deluje, a se nihče od njih ni odzval.
Po koncu postopka likvidacije in plačilu obveznosti bo v državni proračun vrnjen preostali denar, ki naj bi ga bilo po oceni skupaj 1.475.736 evrov.
Na ta in podobna vprašanja bo moral odgovore podati prvi sistemski nadzor v zdravstvu. Opravljala ga bo osemčlanska komisija, ki že pripravlja izvedbeni načrt, so sporočili z ministrstva za zdravje. Imen članov komisije nam niso zaupali, češ da bi jim radi zagotovili miren začetek dela.
»S sistemskim nadzorom se ugotavlja in zagotavlja pravilnost dela izvajalcev v zvezi z organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa ter kakovostjo in varnostjo dela zdravstvenih delavcev«. Tako piše v pravilniku o tovrstnem nadzoru. Obsega celovit upravni in strokovni nadzor, kar pomeni, da se bodo morali nadzorniki spopasti tudi s precej neprijetnimi zgodbami. Med njimi s smrtjo deklice, pri operaciji katere so sodelovali tuji strokovnjaki z NIOSB, in zgodbo o tem, kako so na ministrstvu enemu od tujih zdravnikov izdali dovoljenje z življenjepisom drugega. Ne nazadnje bo treba pojasniti, s kakšnim namenom so v zgodbi izkoristili vrhunskega kirurga Igorja Gregoriča, ki so mu na začetku sodelovanja obljubljali vse, nazadnje pa obrnili hrbet. So mu res narekovali, koga sme vabiti v ekipo? A še preden je bila komisija za nadzor tako zahtevnega področja sploh izbrana, se je tipično slovensko zapletlo pri imenovanju članov iz zdravniških vrst.
Pojdimo po vrsti.
Pravilnik o sistemskem nadzoru je bil sprejet junija 2018, podenj se je podpisala takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Ta tedaj gotovo ni pričakovala, da bo prav po tem pravilniku izveden nadzor nad njenim »otrokom« – Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB).
V celjski bolnišnici bi lahko bili ob milijon evrov
Z detektivom do srčnega kirurga Klokočovnika
Premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja draži še Triglav
Mož, ki verjame v rešitev zdravstva
Z detektivom do srčnega kirurga Klokočovnika
Premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja draži še Triglav
Mož, ki verjame v rešitev zdravstva
Cerarjeva vlada je sklep o ustanovitvi inštituta sprejela decembra 2017. Takratna strokovna direktorica kliničnega centra Marija Pfeifer je pred letom dni za Delo opisala, kako je NIOSB politično vsiljeno nastal ravno v času, ko so področje otroške srčne kirurgije po več letih kritičnih razmer v UKC Ljubljana končno začeli urejati. Ustanovili so center za obravnavo bolnikov s prirojeno srčno napako, o razmerah redno obveščali ministrstvo, a so se tam kljub temu vpletli v dogajanje. »Na ministrstvu bi morali pripraviti teren za zagon inštituta, pa tega niso naredili. To je neodgovorno in neprofesionalno delovanje politike,« je izjavila Pfeiferjeva.
Mnogi so prepričani, da je inštitut zdaj v likvidaciji ravno zato, ker je ob njegovih zametkih politika povozila stroko. Ko je vlada Marjana Šarca 28. februarja sprejela odlok o njegovem prenehanju, je ocenila, da ob vzpostavljenem programu v UKC Ljubljana ter razmeroma malo bolnikih ni smiselno, da bi enako dejavnost izvajal ločeni javni zdravstveni zavod. Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je zavrnil prenos programa obravnave bolnikov s prirojeno srčno napako z UKC na NIOSB, saj ta ni izkazal, kako bi zagotavljal ustrezne prostore, opremo in kadre. Kaj vse je pri rojevanju in prvih korakih NIOSB še šlo narobe, bo znano po sistemskem nadzoru.
Neupoštevan predlog
Zdravniška zbornica je 3. maja letos predlagala, da bi v nadzorni komisiji sedeli pediater intenzivist, pediater kardiolog in upokojena specialistka interne medicine. Zapisali so, da so kandidate predlagali na podlagi njihovih strokovnih in organizacijskih referenc. Na ministrstvu za zdravje nam tega, kdo so člani komisije, niso zaupali, so pa neuradno potrdili, da so namesto zdravnikov, ki jih je predlagala zbornica, imenovani drugi. Nenavadno je, da naj bi člane zdravniškega dela komisije določili kar na ministrstvu, čeprav v pravilniku piše, da to lahko minister neposredno stori le, če zbornica imen ne izda pravočasno. Kakorkoli, v komisiji bodo poleg zdravnikov sedeli štirje člani ministrstva, en član pa bo iz vrst Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
Plače, oprema, zavarovanja ...
Država je za zagon in delovanje NIOSB namenila 1.868.900 evrov, v obdobju, ko ta sploh še ni začel delovati, pa je bilo porabljenih že več kot 300.000 evrov. Plačali so ameriške zdravnike, ki so bili nekaj dni v UKC Ljubljana, za tri tisoč evrov so nabavili opreme, poravnali zavarovanja in druge stroške, pet tam zaposlenih pa je prejemalo reden mesečni dohodek. Direktor Brane Dobnikar je dobival 4036 evrov bruto na mesec, zdravniki Gorazd Košir, Lučka Kosec in Uroš Mazić so bili kot nosilci dejavnosti zaposleni za štiri ure na teden (desetodstotna zaposlitev) z osnovno plačo 386,90 evra bruto, zdravnica Mojca Grošelj Grenc pa je za dvajsetodstotno zaposlitev prejemala 796,56 evra bruto.
Čeprav je nekdanji minister za zdravje Samo Fakin že decembra lani napovedal ukinitev inštituta, vlada pa je odlok o njegovem prenehanju sprejela februarja letos, se je postopek likvidacije zavlekel. Fakinov naslednik Aleš Šabeder je ugotovil, da je prejšnja sestava ministrstva predlagala direktorja inštituta Dobnikarja tudi za likvidacijskega upravitelja, s čimer se ni mogel strinjati. Vlada je tako šele 13. junija – pol leta po prvotni nameri o ukinitvi – sprejela sklep o začetku postopka redne likvidacije.
Likvidacijski upravitelj Marko Zaman je 26. junija upnike pozval k prijavi terjatev. Do zdaj ni prejel še nobene.
Zaman predvideva, da likvidacijski postopek ne bo zaključen pred koncem januarja 2020 (od objave po 405. členu ZGD-1 do razdelitve premoženja družbenikom mora namreč preteči najmanj šest mesecev). Dodal je še, da so zaposleni na inštitutu plačo prejemali do izteka njihovih pogodb o zaposlitvi (konec junija oziroma v prvi tretjini julija). Zgoraj omenjene zdravnike smo že pred časom vprašali, ali so razmišljali, da bi se odrekli dohodku glede na to, da inštitut ne deluje, a se nihče od njih ni odzval.
Po koncu postopka likvidacije in plačilu obveznosti bo v državni proračun vrnjen preostali denar, ki naj bi ga bilo po oceni skupaj 1.475.736 evrov.
