Kako so zmajevi mladiči osvojili znanstvenike

Človeške ribice, ki so se leta 2016 izlegle v Postojnski jami in takrat pritegnile pozornost svetovnih medijev, bodo 30. maja dopolnile deset let. V specializiranem jamskem laboratoriju se danes razvija 21 tako imenovanih zmajevih mladičkov, ki jih strokovnjaki spremljajo v razmerah, kakršne so sicer skrite globoko v podzemlju.

Leglo iz leta 2016 je za biologe redka raziskovalna priložnost. Mladiči živijo v velikih akvarijih v posebnem delu Postojnske jame, nedaleč od turistične poti, obiskujejo pa jih predvsem jamski biologi in občasno strokovnjaki z Univerze v Ljubljani. Po zadnjih pregledih ljubljanske biotehniške fakultete merijo med 17 in 21,6 centimetra, tehtajo pa v povprečju od osem do 11 gramov.

Doc. dr. Lilijana Bizjak Mali, ki leglo spremlja že od začetka, pojasnjuje, da so živali približno na dveh tretjinah končne velikosti in v pozni mladostni fazi, pred vstopom v obdobje spolne zrelosti. Vodja jamskega laboratorija Katja Dolenc Batagelj pa pri tem poudarja, da so pregledi zasnovani neinvazivno in s čim manj vznemirjanja živali.

Skrivnostno podzemno bitje

Človeška ribica, najbolj prepoznavna prebivalka Postojnske jame, ostaja ena najskrivnostnejših živali evropskega podzemlja. Rodi se z očmi, ki jih pozneje prekrije koža, njen lisasti vzorec pa je podobno prepoznaven kot prstni odtis. Postojnska jama je hkrati del jamskega sistema z več kot 150 pravimi jamskimi živalmi, kar jo uvršča med biodiverzitetno najbogatejša jamska okolja na svetu. 

Genom človeške ribice je bil »razvozlan« leta 2019, z velikim raziskovalnim izzivom so se uspešno spopadli raziskovalci Univerze v Ljubljani, Univerze v Aarhusu na Danskem in kitajskega inštituta BGI Research. Pravimo jim zmajevi mladiči, ker so ljudje nekoč verjeli, da so to mladiči zmaja, ki živi v Postojnski jami, s tem nazivom pa jih omenja tudi Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689.