Kako ureditev obalne ceste vidijo domačini

V koprskem društvu Pina so analizirali ideje za obalno cesto, ki so jih prispevali udeleženci akcije Narišimo obalo

Objavljeno
13. marec 2019 06.11
Posodobljeno
13. marec 2019 06.11
Nekdanjo obalo cesto ljudje vidijo predvsem kot prostor sprostitve, rekreacije in športa.
V prostorsko načrtovanje vsebin na obalni cesti med Koprom in Izolo, ki so jo zaprli pred dvema letoma, se je prek akcije Narišimo obalo minulo jesen vključilo 618 ljudi. Med njimi 17 organizacij civilne družbe, deset šol in dva občinska javna zavoda. Analiza idej je pokazala, da bi udeleženci na nekdanji cesti najraje imeli kolesarsko stezo, pešpot, pomole, igrišča, športno infrastrukturo, zelenice, ohranili bi tudi drevored.

618
udeležencev je risalo in pisalo predloge za ureditev nekdanje obalne ceste


Akcijo je koordiniralo Kulturno izobraževalno društvo Pina, ki sodeluje pri projektu Prostor javnosti – partnersko urejanje javnega prostora. »Gre za niz participatornih postopkov, s katerimi želimo spodbuditi ljudi, da se vključijo v načrtovanje ureditve skupnega prostora,« je povedal Borut Jerman iz Pine. Lanskega septembra so udeleženci enodnevnega dogodka porisali 750 metrov papirja in podali 78 pisnih predlogov za nove vsebine nekdanje obalne ceste. Predstavniki Pine pa so rezultate analize predlogov predstavili včeraj. Pri metodologiji so sodelovali z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU, Jerman pa je pohvalil tudi podporo koprske in izolske občine, ki sta začeli s postopkom priprave regionalnega prostorskega načrta za obalno cesto.

image
Med predlaganimi vsebinami za nekdanjo obalno cesto je na prvem mestu kolesarjenje. Foto Jože Suhadolnik

 

Kaj pa mi, ki tu živimo?


»Razprava o prihodnji ureditvi obalne ceste je bila z začetka vezana predvsem na turizem. Ob tem smo se vprašali – kaj pa mi, ki tu živimo? Želeli smo sodelovati pri prostorskem načrtovanju in upamo, da nam bo to v dialogu z občinama tudi uspelo,« je izpostavila Kaja Cunk, prav tako iz Pine. Kot izhaja iz risb in pisnih predlogov udeležencev lanske akcije, ljudje nekdanjo obalno cesto dojemajo predvsem kot prostor sprostitve, rekreacije in športa – izstopa kolesarjenje, sledijo plavanje, hoja, rolanje, rolkanje, pa tudi igre z žoge.

image
Prihodnjo podobo nekdanje obalne ceste želijo sooblikovati tudi ljudje, ki jo največkrat uporabljajo. Foto Jože Suhadolnik


Med konkretnimi predlogi ureditve pa so bili omenjeni tudi pasja plaža, plaža za gibalno in senzorno ovirane ter vključitev območja v evropsko kolesarsko mrežo Eurovelo. Kot predlagane vsebine so se pojavljali tudi podvodni muzej in vzpostavitev meditativnih točk, številni pa so se zavzeli za izpostavitev območja potopljene ladje Rex. Otok pred obalo bi imeli predvsem šolarji, sicer pa bi večina udeležencev akcije v ta prostor umestila pomol. Med nezaželenimi elementi pa so bili omenjeni stanovanjska pozidava, hoteli in motorizirani promet.


Najprej mnenje ljudi, potem še strokovnjakov


V Pini napovedujejo, da bodo na temo prihodnje ureditve obalne ceste organizirali delavnice s strokovnjaki s področja arhitekture in urbanizma, pa tudi z občinskimi uradniki. Marko Starman iz Občine Izola je povedal, da jim bo analiza predlogov ljudi prišla prav pri pripravi regionalnega prostorskega načrta za obalno cesto, v okviru česar bodo zagotovo izvedli tudi natečaj vsebinskih rešitev za ta prostor. Kot je izpostavil, je otok pred izolsko obalo poseben projekt, ki so se ga lotili ločeno od obalne ceste. Predlog zanj so pripravili ljubljanski študentje arhitekture pod mentorstvom profesorja Aleša Prinčiča in ga bodo v kratkem tudi predstavili.