Kako zdrava je Slovenija
Zdravstveni profil države: Stanje se izboljšuje prepočasi. Dolgotrajna oskrba je velik izziv.
Odpri galerijo
Izdatki, ki jih namenjamo zdravstvu, se v Sloveniji povečujejo, a so prenizki. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Evropska komisija je pred dnevi objavila poročilo z opisom profilov zdravstvenih sistemov v 28 državah članicah EU ter Norveški in Islandiji. Za Slovenijo ugotavlja, da se zdravje slovenskega prebivalstva izboljšuje, kritični podatki pa se nanašajo na nizke izdatke za zdravstvo, dolge čakalne dobe, pomanjkanje zdravnikov in dolgotrajno oskrbo.
Poročilo, ki ga zdaj objavljajo drugič – prvič so ga leta 2017 – in zajema dveletno obdobje, o Slovenije pravi, da je znatno podaljšanje pričakovanega trajanja življenja delno posledica zmanjševanja umrljivosti zaradi srčno-žilnih vzrokov. Vseeno sta ishemična bolezen srca in možganska kap še vedno glavna vzroka umrljivosti, sledi pa jima pljučni rak.
Pričakovana življenjska doba se je v Sloveniji od leta 2000 podaljšala za pet let, na 81,2 leta. Za primerjavo povejmo, da je leta 2015 znašala 80,9 leta.
»Demografski trendi in posledično zmanjšanje delovno aktivnega prebivalstva bodo občutno povečali obremenitve proračuna za zdravje in dolgotrajno oskrbo. Poleg teh finančnih potreb pa se bodo spremenili tudi modeli obravnave, vendar Slovenija še vedno nima zakonodaje o dolgotrajni oskrbi in integraciji storitev,« sporočajo iz evropske komisije. Če je povprečje sredstev, ki jih v EU namenijo programom dolgotrajne nege in oskrbe, 471 evrov na prebivalca, ta znesek v Sloveniji znaša 201 evro na prebivalca, kar predstavlja le deset odstotkov vseh zdravstvenih izdatkov.
Izdatki, ki jih namenjamo zdravstvu, se sicer povečujejo, a premalo, izhaja iz poročila. Slovenija je leta 2017 za zdravje porabila 2060 evra na prebivalca, v EU pa so jih v povprečju 2884. Je pa pohvalno, da so skoraj vsi prebivalci obvezno zavarovani (zavarovanih ni le 0,17 odstotka oseb) in so jim na voljo osnovne zdravstvene storitve. Dostopnost oskrbe med dohodkovnimi skupinami se le minimalno razlikuje. EU ob tem opozarja, da je sedanja oblika prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja problematična, saj v resnici krije predvsem doplačila za storitve, ki jih (istim) zavarovancem ponuja že obvezno zdravstveno zavarovanje.
Ugoden je tudi podatek, da je leta 2017 skoraj dve tretjini odraslih v Sloveniji poročalo, da so dobrega zdravja, kar je le rahlo pod evropskim povprečjem. Žal pa negativno izstopamo pri dejstvu, da smo kljub znižani stopnji samomorov še vedno na tretjem mestu v EU. Tudi stopnja uživanja alkohola je še vedno visoka, stopnja preprečljivih smrti zaradi bolezni, povezanih z alkoholom, pa je skoraj dvakrat višja od povprečja EU.
Slovence pestijo še pomanjkanje zdravnikov in dolge čakalne vrste. Dolge čakalne dobe je leta 2017 kot glavni razlog za neizpolnjene potrebe navajalo 3,3 odstotka prebivalstva.
Skupaj z zdravstvenimi profili držav je evropska komisija objavila tudi spremljevalno poročilo – analizo stanja po evropskih državah, ki kot najpomembnejši pozitivni trend v vseh članicah izpostavlja premik k preventivi in primarnemu zdravstvenemu varstvu. Je pa v dostopnosti do zdravstvenega varstva še veliko vrzeli, veliko grožnjo za javno zdravje pa v EU predstavlja nezaupanje v cepljenje. Slovenija ima, na primer, eno najnižjih precepljenosti proti gripi med prebivalci, starimi 65 let ali več, in sicer le 12-odstotno pokritost v primerjavi s 44-odstotno, ki je povprečje EU. Se bo pa ta trend z uvedbo brezplačnega cepljenja za starejše nad 65 let in rizične skupine zagotovo popravil.
Komisija EU objavlja opisano poročilo v sodelovanju z OECD in Evropskim observatorijem za zdravstvene sisteme in politike z namenom, da državam pomaga izboljšati uspešnost njihovih zdravstvenih sistemov. Ugotovitve zdravstvenega profila za Slovenijo bodo podrobneje predstavljene v četrtek, 12. decembra, v prostorih predstavništva evropske komisije v Sloveniji. Komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis je dejal, da številne raziskave in razprave po vsej Evropi dokazujejo, da je zdravje za evropske državljane eno najpomembnejših vprašanj. Veseli ga, da spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni končno dobivata pozornost, kakršno si zaslužita.
Poročilo, ki ga zdaj objavljajo drugič – prvič so ga leta 2017 – in zajema dveletno obdobje, o Slovenije pravi, da je znatno podaljšanje pričakovanega trajanja življenja delno posledica zmanjševanja umrljivosti zaradi srčno-žilnih vzrokov. Vseeno sta ishemična bolezen srca in možganska kap še vedno glavna vzroka umrljivosti, sledi pa jima pljučni rak.
Pričakovana življenjska doba se je v Sloveniji od leta 2000 podaljšala za pet let, na 81,2 leta. Za primerjavo povejmo, da je leta 2015 znašala 80,9 leta.
Foto: Infografika Delo
»Demografski trendi in posledično zmanjšanje delovno aktivnega prebivalstva bodo občutno povečali obremenitve proračuna za zdravje in dolgotrajno oskrbo. Poleg teh finančnih potreb pa se bodo spremenili tudi modeli obravnave, vendar Slovenija še vedno nima zakonodaje o dolgotrajni oskrbi in integraciji storitev,« sporočajo iz evropske komisije. Če je povprečje sredstev, ki jih v EU namenijo programom dolgotrajne nege in oskrbe, 471 evrov na prebivalca, ta znesek v Sloveniji znaša 201 evro na prebivalca, kar predstavlja le deset odstotkov vseh zdravstvenih izdatkov.
Dobra dostopnost oskrbe
Izdatki, ki jih namenjamo zdravstvu, se sicer povečujejo, a premalo, izhaja iz poročila. Slovenija je leta 2017 za zdravje porabila 2060 evra na prebivalca, v EU pa so jih v povprečju 2884. Je pa pohvalno, da so skoraj vsi prebivalci obvezno zavarovani (zavarovanih ni le 0,17 odstotka oseb) in so jim na voljo osnovne zdravstvene storitve. Dostopnost oskrbe med dohodkovnimi skupinami se le minimalno razlikuje. EU ob tem opozarja, da je sedanja oblika prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja problematična, saj v resnici krije predvsem doplačila za storitve, ki jih (istim) zavarovancem ponuja že obvezno zdravstveno zavarovanje.
Ugoden je tudi podatek, da je leta 2017 skoraj dve tretjini odraslih v Sloveniji poročalo, da so dobrega zdravja, kar je le rahlo pod evropskim povprečjem. Žal pa negativno izstopamo pri dejstvu, da smo kljub znižani stopnji samomorov še vedno na tretjem mestu v EU. Tudi stopnja uživanja alkohola je še vedno visoka, stopnja preprečljivih smrti zaradi bolezni, povezanih z alkoholom, pa je skoraj dvakrat višja od povprečja EU.
Slovence pestijo še pomanjkanje zdravnikov in dolge čakalne vrste. Dolge čakalne dobe je leta 2017 kot glavni razlog za neizpolnjene potrebe navajalo 3,3 odstotka prebivalstva.
Poročilo bo podrobneje predstavljeno v četrtek. FOTO: Jure Eržen/Delo
Osredotočenost na preventivo
Skupaj z zdravstvenimi profili držav je evropska komisija objavila tudi spremljevalno poročilo – analizo stanja po evropskih državah, ki kot najpomembnejši pozitivni trend v vseh članicah izpostavlja premik k preventivi in primarnemu zdravstvenemu varstvu. Je pa v dostopnosti do zdravstvenega varstva še veliko vrzeli, veliko grožnjo za javno zdravje pa v EU predstavlja nezaupanje v cepljenje. Slovenija ima, na primer, eno najnižjih precepljenosti proti gripi med prebivalci, starimi 65 let ali več, in sicer le 12-odstotno pokritost v primerjavi s 44-odstotno, ki je povprečje EU. Se bo pa ta trend z uvedbo brezplačnega cepljenja za starejše nad 65 let in rizične skupine zagotovo popravil.
Komisija EU objavlja opisano poročilo v sodelovanju z OECD in Evropskim observatorijem za zdravstvene sisteme in politike z namenom, da državam pomaga izboljšati uspešnost njihovih zdravstvenih sistemov. Ugotovitve zdravstvenega profila za Slovenijo bodo podrobneje predstavljene v četrtek, 12. decembra, v prostorih predstavništva evropske komisije v Sloveniji. Komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis je dejal, da številne raziskave in razprave po vsej Evropi dokazujejo, da je zdravje za evropske državljane eno najpomembnejših vprašanj. Veseli ga, da spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni končno dobivata pozornost, kakršno si zaslužita.
