Kakšna bo reka Mura čez deset let
Energetiki bi težave odpravljali z gradnjo elektrarn, vodarji z razširitvami
Odpri galerijo
Eno od razširitev Mure ob meji so Avstrijci naredili pri mostu med Črnci in Donnersdorfom. FOTO:Jože Pojbič/Delo
Radenci - Reka Mura se že nekaj zadnjih desetletij postopoma poglablja zato, ker so jo konec devetnajstega stoletja pretirano regulirali in utrdili v preozko strugo in zato, ker je na avstrijskem delu reke okrog trideset elektrarn, za katerih jezovi ostaja grušč, ki ga reka prinaša iz gora. Regulirana reka teče hitreje in hitreje odnaša grušč, ki je že v njej, obenem pa novih plavin, ki v prosto tekočih rekah sicer nenehno potujejo po reki navzdol, zaradi elektrarniških jezov ni več. Rešitve iščejo vodarji in energetiki.
Posledic poglabljanja reke - v zadnjih dvajsetih letih se je poglobila za kakšnega pol metra - je več. Zaradi nižje gladine vode v reki se niža tudi raven podtalnice na vplivnem območju Mure, hitreje tekoča reka predstavlja slabše življenjsko okolje za sicer bogat rastlinski in živalski svet, nižja podtalnica pomeni tudi spremenjene pogoje za obrečne gozdove, katerih vrstna sestava se zaradi tega spreminja, poglibljena in regulirana reka pa tudi le še redko prestopi bregove struge, kar bi bilo za ohranitev naravnega stanja obmurskega sveta potrebno.
Slovenski energetiki ponujajo rešitve za vse naštete težave na mejni in notranji slovenski Muri že več kot trideset let, saj trdijo, da je mogoče z izgradnjo vodnih elektrarn ustaviti poglabljanje reke, znova zvišati podtalnico in obnoviti izginjajoče naravne habitate.Velike načrte za gradnjo osmih hidroelektrarn - od tega petih na mejni Muri - so v Dravskih elektrarnah Maribor v zadnjem času sicer zreducirali na dve do tri na notranji Muri, za prvo v Hrastju - Moti pa si že nekaj časa prizadevajo za izdelavo državnega prostorskega načrta, a trenutno elektrarnam slabo kaže. Vse manj je verjetno, da bi na Muri sploh kdaj zgradili kakšno elektrarno. Z MOP so nam namreč sporočili, da gradnji elektrarne Hrastje - Mota nasprotuje tudi novi okoljski minister Simon Zajc, ki bo menda v vladno proceduro poslal gradivo s sklepom za zaustavitev izdelave DPN za HE Hrastje - Mota. Predvidoma prihodnji teden bo gradivo predstavljeno na vladnem odboru za gospodarstvo.
Vodarji iz Avstrije in Slovenije, ki jih strokovno - politično povezuje stalna mešana avstrijsko - slovenska komisija za Muro, pa gredo drugo pot in tudi brez elektrarn že skoraj dvajset let ukrepajo in popravljajo naštete težave. Ukrepi za izboljšanje stanja na 34 kilometrov dolgem mejnem delu Mure so bili tako že del skupne načelne vodnogospodarske zasnove avstrijskih in slovenskih vodarjev iz leta 2001, ki jo hočejo sedaj prevetriti in posodobiti ter v njej predvideti ukrepe do leta 2030. O tem so govorili na nedavni konferenci v sklopu projekta goMURra v Radencih. Pogovarjajo se predvsem o razširitvi reke in sprostitvi njenega toka ter o dodatnem vnosu proda v strugo.
Avstrijska stran je že do sedaj za izboljšanje stanja na mejni Muri storila veliko več kot naša država, ki je sicer bila aktivna pri protipoplavnih ukrepih in pri čiščenju voda, skoraj nič pa ni storila proti poglabljanju. Avstrijci so zato, da bi zmanjšali hitrost toka reke, mejno Muro v zadnjih petnajstih letih na sedmih krajih razširil do širine 150 metrov in ponekod dodatno odstranili utrjene brežine, da reka lahko odnaša manjkajoče količine proda s spodkopavanjem bregov. Na slovenski strani smo doslej napravili samo eno takšno razširitev pri Segovcih, zato Avstrijci pričakujejo več ukrepanja z naše strani, pravi Rudolf Hornich iz urada deželne vlade avstrijske Štajerske. Sicer pa je avstrijski strokovnjak Helmut Habersack na vodarski konferenci dejal, da so lahko takšni ukrepi le kratkoročno učinkoviti in da je za dokončno ustavitev poglabljanja reke nujen naraven in stalen pretok proda.
Tudi tega Avstrijci postopoma obljubljajo, saj so nam iz podjetja za proizvodnjo električne energije Verbund, ki ima na avstrijski Muri 22 elektrarn, zagotovili, da so našli tehnične rešitve in imajo že vsa potrebna dovoljenja za izpiranje oziroma transport usedlin izza jezov po reki navzdol. S tem se bo stanje reke dolvodno na srednji rok popravilo, pravijo.
Posledic poglabljanja reke - v zadnjih dvajsetih letih se je poglobila za kakšnega pol metra - je več. Zaradi nižje gladine vode v reki se niža tudi raven podtalnice na vplivnem območju Mure, hitreje tekoča reka predstavlja slabše življenjsko okolje za sicer bogat rastlinski in živalski svet, nižja podtalnica pomeni tudi spremenjene pogoje za obrečne gozdove, katerih vrstna sestava se zaradi tega spreminja, poglibljena in regulirana reka pa tudi le še redko prestopi bregove struge, kar bi bilo za ohranitev naravnega stanja obmurskega sveta potrebno.
Reka Mura je dolga 438 kilometrov, v Sloveniji 95 kilometrov.
Po meji z Avstrijo teče Mura 34 kilometrov.
Mura izvira v Avstriji v Radstattskih Turah in se izliva na Hrvaškem v Dravo pri Legradu.
Po meji z Avstrijo teče Mura 34 kilometrov.
Mura izvira v Avstriji v Radstattskih Turah in se izliva na Hrvaškem v Dravo pri Legradu.
Energetiki bi gradili elektrarne
Slovenski energetiki ponujajo rešitve za vse naštete težave na mejni in notranji slovenski Muri že več kot trideset let, saj trdijo, da je mogoče z izgradnjo vodnih elektrarn ustaviti poglabljanje reke, znova zvišati podtalnico in obnoviti izginjajoče naravne habitate.Velike načrte za gradnjo osmih hidroelektrarn - od tega petih na mejni Muri - so v Dravskih elektrarnah Maribor v zadnjem času sicer zreducirali na dve do tri na notranji Muri, za prvo v Hrastju - Moti pa si že nekaj časa prizadevajo za izdelavo državnega prostorskega načrta, a trenutno elektrarnam slabo kaže. Vse manj je verjetno, da bi na Muri sploh kdaj zgradili kakšno elektrarno. Z MOP so nam namreč sporočili, da gradnji elektrarne Hrastje - Mota nasprotuje tudi novi okoljski minister Simon Zajc, ki bo menda v vladno proceduro poslal gradivo s sklepom za zaustavitev izdelave DPN za HE Hrastje - Mota. Predvidoma prihodnji teden bo gradivo predstavljeno na vladnem odboru za gospodarstvo.
Mura se zaradi regulacij in jezov hidroelektrarn hitreje poglablja. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Vodarji iz Avstrije in Slovenije, ki jih strokovno - politično povezuje stalna mešana avstrijsko - slovenska komisija za Muro, pa gredo drugo pot in tudi brez elektrarn že skoraj dvajset let ukrepajo in popravljajo naštete težave. Ukrepi za izboljšanje stanja na 34 kilometrov dolgem mejnem delu Mure so bili tako že del skupne načelne vodnogospodarske zasnove avstrijskih in slovenskih vodarjev iz leta 2001, ki jo hočejo sedaj prevetriti in posodobiti ter v njej predvideti ukrepe do leta 2030. O tem so govorili na nedavni konferenci v sklopu projekta goMURra v Radencih. Pogovarjajo se predvsem o razširitvi reke in sprostitvi njenega toka ter o dodatnem vnosu proda v strugo.
Avstrijci so postorili že veliko
Avstrijska stran je že do sedaj za izboljšanje stanja na mejni Muri storila veliko več kot naša država, ki je sicer bila aktivna pri protipoplavnih ukrepih in pri čiščenju voda, skoraj nič pa ni storila proti poglabljanju. Avstrijci so zato, da bi zmanjšali hitrost toka reke, mejno Muro v zadnjih petnajstih letih na sedmih krajih razširil do širine 150 metrov in ponekod dodatno odstranili utrjene brežine, da reka lahko odnaša manjkajoče količine proda s spodkopavanjem bregov. Na slovenski strani smo doslej napravili samo eno takšno razširitev pri Segovcih, zato Avstrijci pričakujejo več ukrepanja z naše strani, pravi Rudolf Hornich iz urada deželne vlade avstrijske Štajerske. Sicer pa je avstrijski strokovnjak Helmut Habersack na vodarski konferenci dejal, da so lahko takšni ukrepi le kratkoročno učinkoviti in da je za dokončno ustavitev poglabljanja reke nujen naraven in stalen pretok proda.
Tudi tega Avstrijci postopoma obljubljajo, saj so nam iz podjetja za proizvodnjo električne energije Verbund, ki ima na avstrijski Muri 22 elektrarn, zagotovili, da so našli tehnične rešitve in imajo že vsa potrebna dovoljenja za izpiranje oziroma transport usedlin izza jezov po reki navzdol. S tem se bo stanje reke dolvodno na srednji rok popravilo, pravijo.
