Kakšna sta res okolje in zdravje ljudi ob Soči?

V Kanalu jutri izredna seja o onesnaževanju in posledicah; med drugim so se v enem letu samo emisije iz Salonita povečale za 730 ton.

Objavljeno
12. februar 2020 06.00
Posodobljeno
12. februar 2020 06.00
Oblast v Kanalu želi iz prve roke izvedeti, kakšno je »dejansko stanje« okolja v Soški dolini. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Županja Kanala ob Soči Tina Gerbec jutri sklicuje izredno sejo občinskega sveta. Ker ne želi, da bi zdravje Kanalcev postalo predmet zlorab, pričakuje, da bodo na seji iz prve roke izvedeli, kakšno je »dejansko stanje« okolja v Soški dolini. Tega med drugim izpričujejo tudi podatki o emisijah iz Salonita Anhovo, ki so se samo v enem letu povečale za 730 ton, med njimi vsota težkih kovin za petkrat, emisije rakotvornega skupnega organskega ogljika (TOC) za dvakrat.

Županji Gerbec so okoljski aktivisti iz Eko Anhovega že nekajkrat očitali, da se je odmaknila od pereče okoljske problematike, katere talca sta zaradi posledic preteklega dela z azbestom ter večletnega sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo (SA) ne le Kanal, temveč vsa goriška regija.

Za nedaven odmeven poziv zdravnikov širše goriške regije, naj odločevalci pretehtajo vse vidike onesnaževanja v Soški dolini, preden Salonitu dovolijo za četrtino povečati sosežig odpadkov, Gerbčeva trdi, da je »sprožil velik preplah med prebivalstvom v regiji«. Poleg tega so ljudje zaradi različnih interpretacij podatkov o onesnaženju zmedeni.

image
Emisije iz Salonita Anhovo so se samo v enem letu povečale za 730 ton, med njimi vsota težkih kovin za petkrat, emisije rakotvornega skupnega organskega ogljika (TOC) za dvakrat. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Medtem ko ena stran poudarja, da SA sežge tudi trikrat toliko odpadkov kot sežigalnica v Celju, pri čemer v ozračje med drugim emitira skoraj 60-krat več dušikovih oksidov in tisočkrat več rakotvornega TOC, zaradi česar ljudje na Goriškem nadpovprečno obolevajo in umirajo, vodstvo SA vztrajno ponavlja, da je zrak v Kanalu »boljši kot v večini krajev v Sloveniji«, da so v zadnjih dveh desetletjih »bistveno zmanjšali vplive na okolje«, da so med »okoljsko najbolj učinkovitimi evropskimi cementarnami« in da »s polnim spoštovanjem zakonodaje izpolnjujejo odgovornost do okolja in zdravja«. Predsednik uprave SA Julijan Fortunat je v nedavnem sporočilu javnosti pozdravil tudi »transparenten dialog« z zdravstveno stroko in izpostavil, da meritve njihovih emisij izvajajo akreditirane neodvisne institucije. Na »drugo plat medalje« - da so naročniki in plačniki meritev onesnaževalci -, sicer opozarjajo zdravniki ...


Vsako leto več izpustov


Ne glede na različne interpretacije onesnaževanja gredo Salonitovi letni izpusti v milijone kilogramov – in vsako leto več jih je. Iz podatkov Arsa o nacionalnih emisijah onesnaževal je razbrati, da je anhovska cementarna v tuji, italijansko-avstrijski lasti, leta 2017 emitirala 1925 ton škodljivih snovi, lani pa že prek 2650 ton. V enem letu je izpuste težkih kovin, živega srebra, benzena, klorovih spojin, žveplovih in dušikovih oksidov ter ogljikovega monoksida in rakotvornega TOC povečala skupaj za 730 ton. Zmanjšale so se le emisije amonijaka in skupnega prahu – skupaj za okrog sedem ton.

image
FOTO: Delo


Stroka končno pred lokalci


Ker jim je v interesu, da izvedo resnico in dobijo odgovore na vsa vprašanja, kakor pravi županja Gerbec, so vabilo za jutrišnjo izredno sejo posredovali vsem relevantnim institucijam v državi – od zdravniške zbornice, Arsa, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, do ministrstev za okolje in za zdravje. Ti so slovenski javnosti pred kratkim že predstavili alarmantno sliko okoljskega in zdravstvenega stanja prebivalcev Goriške. Jutri bodo imeli priložnost o njej spregovoriti tudi lokalnemu vodstvu v Kanalu.