Kakšne so poslanske plače in kaj vse jim poleg te še pripada

Izvoljenim predstavnikom ljudstva pripada več pravic in ugodnosti, med katerimi je najpomembnejša plača. V novem sklicu bo tudi za poslance začela veljati plačna reforma. Razvrščeni so od 56. do 63. plačnega razreda.

Ob nastopu mandata bo njihova osnovna plača znašala od 4655 do 5994 evrov bruto. Od 1. junija letos z novo tranšo reforme se bo plača zvišala na 4926 do 6285 evrov bruto, od 1. januarja leta 2028 pa bo znašala od 6372 do 7837 evrov bruto.

Nacionalna izdaja je DNK desnice

Predsednik državnega zbora je uvrščen v najvišji, 67. plačni razred – do 1. junija letos bo njegova (ali njena) osnovna plača 6743 evrov bruto, po tem datumu 7071 evrov bruto, od začetka leta 2028 pa 8821 evrov bruto.

Poslanec ima tudi pravico do nadomestila. Če mu preneha mandat, a ne prej kot po šestih mesecih, ima pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje plače; prejema ga lahko največ šest mesecev, izjemoma 12 mesecev.

Poleg tega ima pravico do mesečnega pavšalnega zneska za prevoz, ki je odvisen od oddaljenosti stalnega prebivališča. Lahko znaša od 500 evrov (do 50 kilometrov oddaljenosti od državnega zbora) do 800 evrov (več kot 150 kilometrov oddaljenosti od državnega zbora).

Nadomestilo za ločeno življenje znaša 177 evrov na mesec in pripada poslancu, ki ima dom od Ljubljane oddaljen več kot 70 kilometrov.

Državni zbor ima za poslance na razpolago 49 stanovanj, vsa so v Ljubljani. FOTO: Leon Vidic

Državni zbor ima za poslance na razpolago 49 stanovanj, vsa so v Ljubljani. Če je prosilcev več, ima prednost poslanec, ki je bolj oddaljen od državnega zbora. Stanovanja so velika od 19 do 68 kvadratnih metrov, najemnina in obrabnina skupaj pa znašata od 119 do 405 evrov na mesec.

Poslanec ima pravico do 40 dni letnega dopusta ter do izrednega plačanega dopusta do sedem delovnih dni na leto, v izrednih primerih pa se mu lahko odobri 30 dni izrednega dopusta na leto. Za izobraževanje pripada poslanski skupini po 800 evrov na leto na poslanca.

Na voljo so tudi službena vozila. Državni zbor razpolaga s šestimi vozili, od katerih so štiri protokolarna. Predsedniku državnega zbora pripada vozilo z voznikom, ki ga zagotavlja ministrstvo za notranje zadeve. Vozila državnega zbora lahko uporabljajo po vrstnem redu podpredsedniki državnega zbora, vodje poslanskih skupin, predsedniki delovnih teles in poslanci.