Kakšne težave pri delu imajo patronažne sestre?
Na vprašanja odgovarja Mag. Andreja Krajnc, patronažna medicinska sestra in predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti.
Odpri galerijo
Kadrovski in storitveni normativ v patronažni službi je nerealno visoko postavljen, ZZZS ga ne prilagaja demografskim podatkom. FOTO: Mavric Pivk
Ali patronažne sestre pozimi delajo težje?
Patronažna medicinska sestra zaradi zimskih vremenskih razmer gotovo dela v bistveno zahtevnejših okoliščinah in je izpostavljena večji nevarnosti, saj mora opraviti enako število obiskov kot skozi vse leto. Tudi med terenskimi območji ni nobene razlike, za vsa v državi veljajo enaki normativi, pravi Andreja Krajnc, predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti.
Ali je pozimi več potreb po zdravstveni negi bolnika na domu?
Te potrebe navadno niso toliko odvisne od letnega časa kot od demografskih podatkov in zdravstveno-socialne ogroženosti pacienta in njegove družine. Pozimi se lahko potrebe po negi na domu povečujejo, ker ljudje, ki so že sicer slabo gibljivi, težje pridejo do zdravstvene ustanove in potrebujejo storitve v domačem okolju.
Katera so najpogostejša opravila, ki jih patronažna sestra izvede pri bolnikih na domu?
Patronažna medicinska sestra skozi vse leto opravlja daleč največ kurativnih obiskov na podlagi delovnega naloga zdravnika, takih je več kot 85 odstotkov opravljenih obiskov pri pacientih, ki zaradi bolezni in onemoglosti ne morejo do zdravnika, in pri tistih, ki so bili odpuščeni iz bolnišnice in potrebujejo nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Zadnje čase je čedalje več strokovno zahtevnejših posegov in postopkov, ki jih izvajamo doma. Še vedno so na prvem mestu prevezi akutnih in kroničnih ran, odstranjevanje šivov, aplikacija injekcij, odvzem krvi, nega različnih stom in paliativna obravnava.
Koliko obiskov patronažne sestre na domu pripada starejšemu bolniku?
Starejšemu človeku, ki živi v domačem okolju, pripadajo kurativni patronažni obiski, ki jih naroči izbrani zdravnik, če zaradi bolezni ne more v ambulanto in potrebuje storitve zdravstvene nege, kot so prevezi, dajanje injekcije, odvzem krvi, nega stome, menjava urinskega katetra in podobno. Tistim s prepoznano in diagnosticirano kronično bolezen pripadata še dva preventivna obiska na leto.
Za izvajanje preventivnih obiskov se patronažna medicinska sestra odloči na podlagi poznavanja terena, problemov ter potreb starejših kroničnih bolnikov in predvsem na podlagi tega, koliko časa ji ostane za izvedbo preventivnih obiskov. Kurativni obiski, ki jih pacient potrebuje na primer po odpustu iz bolnišnice ali ob poslabšanju zdravstvenega stanja, so običajno nujni in imajo prednost pred načrtovanimi preventivnimi obiski.
Po pravilniku sicer starejšemu od 65 let pripadata dva preventivna obiska, vendar je absurd, da je v zakonodaji pogoj, da lahko starejšo osebo obiščemo samo v primeru, da je sama in socialno ogrožena. Pri tem pa ta ista zakonodaja meril osamelosti in socialne ogroženosti ne definira. S preventivnimi obiski starejših – če bi seveda imeli na terenu dovolj kadra in urejeno zakonodajo – bi lahko odkrili marsikatero obliko zanemarjenosti, zlorabo ter druga odstopanja in nevarnosti za starejše ljudi v domačem okolju.
Največji problem je kadrovski in storitveni normativ, ta je nerealno visoko postavljen in se ne prilagaja demografskim podatkom. Ena patronažna medicinska sestra skrbi v povprečju za 2500 prebivalcev na terenu, ponekod celo za več kot 3000. In na tem terenskem območju mora sama pokrivati vse potrebe ljudi 365 dni v letu, obiske otročnic in novorojenčkov, kurativne obiske bolnikov po zdravnikovem naročilu in preventivne obiske po pravilniku.
Popolnoma nerazumljivo, nelogično in krivično do ljudi, ki potrebujejo pomoč, je, da ZZZS za vsako terensko območje, torej za 2500 prebivalcev, določi, da bodo v enem letu ti ljudje potrebovali natančno 1350 patronažnih obiskov. Kar medicinska sestra naredi več od tega, plačnik namreč ne prizna. Plačnik se torej ne ozira na potrebe ljudi, ne na demografsko statistiko, niti na vrsto terenskega območja, ampak velja uravnilovka, pavšalno število plačanih obiskov za vse vrste terena v Sloveniji. V praksi pa so velike razlike, saj na nekaterih terenih patronažna sestra prevozi 30 kilometrov ali več od enega do drugega obiska. Potem se pa vprašajmo, ali pri taki frekvenci sploh lahko zagotavlja kakovostno in varno obravnavo za pacienta. Kako dolgo bo še trajalo, da bodo odgovorni slišali te pozive?
Patronažna medicinska sestra zaradi zimskih vremenskih razmer gotovo dela v bistveno zahtevnejših okoliščinah in je izpostavljena večji nevarnosti, saj mora opraviti enako število obiskov kot skozi vse leto. Tudi med terenskimi območji ni nobene razlike, za vsa v državi veljajo enaki normativi, pravi Andreja Krajnc, predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti.
Ali je pozimi več potreb po zdravstveni negi bolnika na domu?
Te potrebe navadno niso toliko odvisne od letnega časa kot od demografskih podatkov in zdravstveno-socialne ogroženosti pacienta in njegove družine. Pozimi se lahko potrebe po negi na domu povečujejo, ker ljudje, ki so že sicer slabo gibljivi, težje pridejo do zdravstvene ustanove in potrebujejo storitve v domačem okolju.
Katera so najpogostejša opravila, ki jih patronažna sestra izvede pri bolnikih na domu?
Patronažna medicinska sestra skozi vse leto opravlja daleč največ kurativnih obiskov na podlagi delovnega naloga zdravnika, takih je več kot 85 odstotkov opravljenih obiskov pri pacientih, ki zaradi bolezni in onemoglosti ne morejo do zdravnika, in pri tistih, ki so bili odpuščeni iz bolnišnice in potrebujejo nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Zadnje čase je čedalje več strokovno zahtevnejših posegov in postopkov, ki jih izvajamo doma. Še vedno so na prvem mestu prevezi akutnih in kroničnih ran, odstranjevanje šivov, aplikacija injekcij, odvzem krvi, nega različnih stom in paliativna obravnava.
V praksi so velike razlike, saj na nekaterih terenih patronažna sestra prevozi 30 kilometrov ali več od enega do drugega obiska, pravi Andreja Krajnc. FOTO: osebni arhiv
Koliko obiskov patronažne sestre na domu pripada starejšemu bolniku?
Starejšemu človeku, ki živi v domačem okolju, pripadajo kurativni patronažni obiski, ki jih naroči izbrani zdravnik, če zaradi bolezni ne more v ambulanto in potrebuje storitve zdravstvene nege, kot so prevezi, dajanje injekcije, odvzem krvi, nega stome, menjava urinskega katetra in podobno. Tistim s prepoznano in diagnosticirano kronično bolezen pripadata še dva preventivna obiska na leto.
Za izvajanje preventivnih obiskov se patronažna medicinska sestra odloči na podlagi poznavanja terena, problemov ter potreb starejših kroničnih bolnikov in predvsem na podlagi tega, koliko časa ji ostane za izvedbo preventivnih obiskov. Kurativni obiski, ki jih pacient potrebuje na primer po odpustu iz bolnišnice ali ob poslabšanju zdravstvenega stanja, so običajno nujni in imajo prednost pred načrtovanimi preventivnimi obiski.
Po pravilniku sicer starejšemu od 65 let pripadata dva preventivna obiska, vendar je absurd, da je v zakonodaji pogoj, da lahko starejšo osebo obiščemo samo v primeru, da je sama in socialno ogrožena. Pri tem pa ta ista zakonodaja meril osamelosti in socialne ogroženosti ne definira. S preventivnimi obiski starejših – če bi seveda imeli na terenu dovolj kadra in urejeno zakonodajo – bi lahko odkrili marsikatero obliko zanemarjenosti, zlorabo ter druga odstopanja in nevarnosti za starejše ljudi v domačem okolju.
Katere so glavne težave, ki bi jih morala država urediti na tem področju?
Največji problem je kadrovski in storitveni normativ, ta je nerealno visoko postavljen in se ne prilagaja demografskim podatkom. Ena patronažna medicinska sestra skrbi v povprečju za 2500 prebivalcev na terenu, ponekod celo za več kot 3000. In na tem terenskem območju mora sama pokrivati vse potrebe ljudi 365 dni v letu, obiske otročnic in novorojenčkov, kurativne obiske bolnikov po zdravnikovem naročilu in preventivne obiske po pravilniku.
Popolnoma nerazumljivo, nelogično in krivično do ljudi, ki potrebujejo pomoč, je, da ZZZS za vsako terensko območje, torej za 2500 prebivalcev, določi, da bodo v enem letu ti ljudje potrebovali natančno 1350 patronažnih obiskov. Kar medicinska sestra naredi več od tega, plačnik namreč ne prizna. Plačnik se torej ne ozira na potrebe ljudi, ne na demografsko statistiko, niti na vrsto terenskega območja, ampak velja uravnilovka, pavšalno število plačanih obiskov za vse vrste terena v Sloveniji. V praksi pa so velike razlike, saj na nekaterih terenih patronažna sestra prevozi 30 kilometrov ali več od enega do drugega obiska. Potem se pa vprašajmo, ali pri taki frekvenci sploh lahko zagotavlja kakovostno in varno obravnavo za pacienta. Kako dolgo bo še trajalo, da bodo odgovorni slišali te pozive?
