Kakšno bo največje slovensko kopališče?
Na strateško-idejnem posvetu bodo v petek predstavili možne idejne rešitve za ureditev nekdanje obalne ceste med Izolo in Koprom.
Odpri galerijo
Nekdanja obalna cesta med Koprom in Izolo ima velik turistični potencial.
Na srečanju, ki se ga bodo v petek udeležili koprski in izolski župan Aleš Bržan in Danilo Markočič ter predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Heuka, bodo oblikovalci regionalnega prostorskega načrta za nekdanjo obalno cesto med Koprom in Izolo predstavili idejne rešitve za prihodnjo ureditev tega območja.
»S prenosom skoraj štiri kilometre dolge ceste, ki je povezovala Koper in Izolo, v upravljanje lokalnih skupnosti in z njeno prekategorizacijo ter umikom motornega prometa se je ponudila možnost ureditve največjega slovenskega kopališča oziroma promenade med obema mestoma,« so dogodek najavili na izolski občini.
V Kulturno-izobraževalnem društvu Pina so pred časom pripravili akcijo Narišimo obalo, ki je vključila 618 ljudi, med njimi so bili tudi šolarji, društva in predstavniki javnih zavodov, ki so predstavili svoje videnje prihodnje ureditve nekdanje obalne ceste. Analiza idej je pokazala, da bi udeleženci na nekdanji cesti najraje imeli kolesarsko stezo, pešpot, pomole, igrišča, športno infrastrukturo, zelenice, ohranili bi tudi drevored.
Po besedah Marka Starmana, ki v imenu izolske občine vodi projekt regionalnega prostorskega načrta za nekdanjo obalno cesto, pri katerem sodelujeta obe občini, so tako pridobljene ideje, predvsem pa mnenje ljudi, dobrodošla popotnica tudi pri njihovem delu. Po oceni bo izdelava tega prostorskega akta, ki naj bi zahteval dveletno delo, predvidoma nared čez leto dni. Za to območje je bilo pred leti objavljenih tudi nekaj natečajev, v okviru katerih je nastalo je že kar nekaj idejnih projektov.
»S prenosom skoraj štiri kilometre dolge ceste, ki je povezovala Koper in Izolo, v upravljanje lokalnih skupnosti in z njeno prekategorizacijo ter umikom motornega prometa se je ponudila možnost ureditve največjega slovenskega kopališča oziroma promenade med obema mestoma,« so dogodek najavili na izolski občini.
V Kulturno-izobraževalnem društvu Pina so pred časom pripravili akcijo Narišimo obalo, ki je vključila 618 ljudi, med njimi so bili tudi šolarji, društva in predstavniki javnih zavodov, ki so predstavili svoje videnje prihodnje ureditve nekdanje obalne ceste. Analiza idej je pokazala, da bi udeleženci na nekdanji cesti najraje imeli kolesarsko stezo, pešpot, pomole, igrišča, športno infrastrukturo, zelenice, ohranili bi tudi drevored.
Po besedah Marka Starmana, ki v imenu izolske občine vodi projekt regionalnega prostorskega načrta za nekdanjo obalno cesto, pri katerem sodelujeta obe občini, so tako pridobljene ideje, predvsem pa mnenje ljudi, dobrodošla popotnica tudi pri njihovem delu. Po oceni bo izdelava tega prostorskega akta, ki naj bi zahteval dveletno delo, predvidoma nared čez leto dni. Za to območje je bilo pred leti objavljenih tudi nekaj natečajev, v okviru katerih je nastalo je že kar nekaj idejnih projektov.
