Kamnolom v Gmajni je preveč za njihova ušesa

Dolani ne nasprotujejo coni, temveč hrupu iz podjetja Jožeta Pavčnika.

Objavljeno
08. januar 2016 16.04
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Stanovalci dolske Gmajne, kot območju Novega Dola rečejo domačini, imajo vsega dovolj. Župan Miran Jerič jih miri, a Dolani se bojijo, da hoče z novim prostorskim načrtom (OPN), s katerim bo del Gmajne tudi uradno postal obrtna cona, legalizirati dejavnost, ki v sosesko ne sodi: to sta »kamnolom« in deponija družbe Pavčnik.

Družba v lasti podjetnika Jožeta Pavčnika je zemljišče za dejavnost nizkih gradenj in transporta kupila pred leti od Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Lokacija je zaradi hiš v bližini precej ponesrečena, a glede na to, da v vsem Hrastniku ni prav veliko območij za urejanje obrtnih con (OC) in da je na Gmajni še več drugih zametkov podjetništva, se je občina odločila prav tu urediti OC. S postopkom sprejemanja OPN sta se ujeli tudi pobudi obrtne zbornice in podjetnika Pavčnika, da območje za OC razširijo na dva hektara, ga komunalno uredijo in poskrbijo za dovozno cesto. Krajani so na sestanku s predstavniki občine sredi tedna povedali, da ne nasprotujejo razvoju podjetništva in tudi ne OC.

Nižja stopnja varstva pred hrupom

Njihovo pozornost je pritegnila tretja zadeva, je za Delo dejal občinski svetnik z liste Naš Hrastnik Marko Funkl: po predlaganem OPN bo del območja Gmajne s tretje stopnje prešel v območje četrte, najnižje stopnje varstva pred hrupom, ki ga je že zdaj preveč. Dolani trdijo, da je moteča dejavnost enega samega podjetnika, ki na svojem območju ob nemogočih urah lomi skale, prevaža material oziroma z gradbenimi odpadki ne ravna, kot bi moral in se pri tem tudi ne ozira na nikogar. »Če z OPN občina legalizira kamnolom in deponijo družbi Pavčnik,oziroma legalizira dejavnost, kakor jo ta opravlja sedaj, je to nedopustno,« meni Funkl.

Župan Jerič poskuša obtožbe na Pavčnikov račun omiliti, saj da še ne pomeni, da ima na svojem dvorišču kamnolom, če tam lomi skale. A Funkl vztraja: »Kjer lomijo kamne, je kamnolom, četudi ne v klasičnem pomenu.« Jožeta Pavčnika na sestanku ni bilo, ker ni bil vabljen, je povedal za Delo in zanikal vse obtožbe na svoj račun: »Skal ne lomim. Zakaj bi jih, če lahko kupim cenejše manjše frakcije? Na dvorišče smo pripeljali deset kamionov kamna za zložbe. Sto kubikov materiala na kupu še ni deponija ...« Pavčnik, čigar parcela meri 1,5 hektarja in ki zaposluje okrog trideset ljudi, pravi, da niti pomisli ne, da bi Gmajno zapustil. Zanika tudi, da bi hrup povzročali tovornjaki: »Večino časa smo na gradbiščih zunaj Zasavja. Lani v krogu 70 kilometrov nismo imeli posla. Odpeljemo se in po mesec dni nas ni nazaj.«

»Zatajile inšpekcije«

Dolani za neurejene razmere krivijo občinske in pristojne državne službe. Večina je prepričanih, da je povsem zatajil inšpekcijski nadzor, drugi bi radi v OC čim prej zidali, tretji menijo, da je treba presojo o tem, ali je družba Pavčnik v prekršku glede hrupa in ali ima vsa dovoljenja za opravljanje dejavnosti, prepustiti stroki. O prijavah, ki da so jih doslej pošiljali okoljskemu inšpektorju, na inšpekciji za okolje in naravo ne vedo nič: »V zvezi s hrupom nismo prejeli nobene prijave«. Krajani trdijo, da zaradi hrupa s Pavčnikovega dvorišča tudi občinskih inšpekcij v Gmajno doslej ni bilo. To je za Delo potrdil tudi Jože Pavčnik, ki je na zahtevo krajanov Gmajne za meritve hrupa in svetlobe plačal vsaj sedem tisočakov; kazni, zagotavlja, pa še nobene.