Kampanja tokrat brezkompromisno proevropska

Vloga evropskega parlamenta pred nedeljskimi volitvami je opaznejša, a ne nujno tudi bolj razumljena.

Objavljeno
24. maj 2019 07.00
Posodobljeno
24. maj 2019 07.00
Kampanja je po mnenju njenih avtorjev dosegla večjo in boljšo prepoznavnost evropskega parlamenta in tudi nekoliko izboljšala njegov imidž. FOTO: Leon Vidic/Delo
Iztekajoča se kampanja za udeležbo na volitvah v evropski parlament je bila v nasprotju s prejšnjimi brezkompromisno proevropska. Njen namen je bil doseči predvsem tiste volivce, ki jih ni potrebno prepričevati o prednostih življenja v EU, ampak se teh že dobro zavedajo.

»Osredotočiti smo se želeli na šibke abstinente, ker smo vedeli, da bomo pri njih porabili dosti manj energije, da jih prepričamo o udeležbi na volitvah, kot pa da bomo kakšnega evroskeptika prepričali o tem, da je Evropa dobra stvar,« je za Delo povedala Manja Toplak, vodja pisarne evropskega parlamenta v Sloveniji, ki pravi, da bi bila zelo zadovoljna že z deset odstotnih točk višjo udeležbo od tiste izpred petih let.

Napovedovanje je nehvaležno, sploh v Sloveniji, kjer je problem volilne abstinence močno zakoreninjen. »V sebi ne čutimo potrebe po politični participaciji in aktivnem državljanstvu,« je prepričana Manja Toplak. Kljub temu verjame, da je kampanja, ki traja že skoraj leto dni, dosegla svoj namen, predvsem pa v javnosti spodbudila razpravo o EU: »Od mnogih slišim, da se toliko, kot se danes govori o evropskih zadevah, ni še nikoli.«

K temu je zagotovo prispeval vtis usodnosti tokratnih volitev za prihodnosti osemidvajseterice, ki se je, kot pogosto slišimo, znašla na razpotju. Sogovornica ni prepričana, da bodo te volitve kaj bolj usodne od prejšnjih: »Evropa bo še vedno tu in bo delovala, je pa res, da bo sprejemanje odločitev v evropskem parlamentu malo bolj oteženo, zlasti če bo v njem sedelo veliko evroskeptikov.« Prvič v zgodovini se tudi obeta, da Evropska ljudska stranka (EPP) in Socialdemokrati (S&D) ne bodo imeli večine vseh poslanskih mandatov, kar pomeni, da bo novi evropski parlament bolj razdrobljen. »Dobili bomo parlament, kakršnega še nismo videli,« je napovedala Manja Toplak.


Nepoznavanje vloge ostaja težava


Kampanja je po mnenju njenih avtorjev dosegla večjo in boljšo prepoznavnost evropskega parlamenta in tudi nekoliko izboljšala njegov imidž. Tistega, kar kampanja najverjetneje ni spremenila, pa je nerazumevanje položaja in pristojnosti evropskega parlamenta v konstelaciji evropskih institucij.

image
Manja Toplak napoveduje, da bomo dobili parlament, kakršnega še nismo videli. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Volivci se bodo najverjetneje še naprej pritoževali nad tem, da evropski parlament ni dovolj aktiven na področjih, na katerih sploh nima pristojnosti. Del odgovornosti za to najbrž nosi tudi bruseljska institucija, ki je s poudarjanjem svoje vloge pri sprejemanju odločitev večkrat ustvarila vtis, da odloča čisto o vsem.

Evropski parlament se je izpostavil tudi pri vprašanju sistema vodilnih kandidatov (špicenkandidatov), ko je napovedal, da za naslednjega predsednika evropske komisije ne bo potrdil nobenega kandidata, ki ne bo sodeloval na evropskih volitvah. To stališče ostaja nespremenjeno, je potrdila Manja Toplak. Na vprašanje, ali to pomeni, da EU po volitvah čaka nekakšna ustavna kriza, če se bodo članice odločile, da bi položaj šefa komisije moral zasesti zunanji kandidat, sogovornica ni mogla jasno odgovoriti. »Vsekakor pa je zelo zgovorno, da se bodo še pred izrednim evropskim svetom, ki je napovedan za 28. maj, na konferenci srečali predsedniki vseh političnih skupin v parlamentu. Ob tej priložnosti bo evropski parlament verjetno nakazal tudi, kje so njegove meje,« je povedala Manja Toplak.