Kandidat za Delovo osebnost 2014: Prostovoljni gasilec

Za mnoge, ki so jih v minulih mesecih prizadele naravne ujme, so preprosto junaki. Na intervencijah letošnjega februarja je pri odpravljanju posledic žleda in poplav sodelovalo okoli 41.000 prostovoljnih gasilcev, ki so opravili 334.000 ur dela, ob novembrskih poplavah pa jih je več kot 7000 brez pričakovanja plačila delalo okoli 61.500 ur.

Kaj človeka žene, da se izpostavlja v mrazu, vlagi, ognju? »Za to, da si gasilec, moraš imeti srce. Čut, pomagati v nesreči, mora biti v tebi. Potem ti tudi odrekanja niso problem,« je prepričan Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije.

Organizacija združuje 1347 društev, v katerih je več kot 158.000 članov. Kar 23 odstotkov med njimi je mladih, skoraj tretjino pa predstavljajo članice. Okoli 50.000 med njimi jih je operativnih gasilcev, ki so ustrezno usposobljeni in opremljeni za sodelovanje v primeru požarov, naravnih in drugih nesreč.

Po besedah Francija Petka ima prostovoljno gasilstvo na Slovenskem kar 145-letno tradicijo. Negujejo jo z načrtnim delom z mladimi – nekateri otroci se že pri sedmih letih začnejo pri različnih dejavnostih seznanjati z veščinami in vrednotami gasilstva. »Zares gre šele pri 16 letih, ko dobijo naziv pripravnika in se začnejo usposabljati pod nadzorom mentorjev,« je opisal Petek. Natančno je določeno, kakšne tečaje in koliko ur usposabljanja morajo opraviti, da lahko postanejo operativci: »Ti so stari od 18 do 63 let, vendar merilo za zgornjo mejo niso leta, ampak pripravljenost. Ne smejo pa biti kaznovani – pravnomočno obsojeni ne more biti član organizacije.«

Za zahtevne intervencije opravljajo še dopolnilna izobraževanja, na primer za delo z izolirnim dihalnim aparatom, delo z motornimi žagami, tehnično reševanje, helikoptersko reševanje, reševanje na vodi in iz vode ...

Nobene druge sile ni v Sloveniji, ki bi bila sposobna tako hitro in tako množično prihiteti na pomoč, kot so prostovoljni gasilci. Sledijo alarmnemu načrtu, tisti iz prve kategorije »izvozijo« v 5 minutah po alarmiranju, ki poteka prek pozivnikov, siren ali SMS-ov, iz druge kategorije v 10 minutah, iz tretje pa v 15.

Delodajalci so načeloma precej razumevajoči do svojih zaposlenih prostovoljnih gasilcev. Upravičeni so do povračila dela plače, ki so jo nakazali gasilcu za čas intervencije, in še dodatnih 20 odstotkov za izpad dohodka. »Zadnji intervencijski stroški so znašali več kot milijon evrov, po prvih predvidevanjih bi bilo refundacij za okoli 800.000 evrov, a je bilo na koncu zahtevkov za 125.000 evrov,« je povedal Franci Petek. Razloga sta dva: vsi delodajalci niso vložili zahtevkov, nekateri gasilci pa so za čas, ko so reševali življenja in imetje prizadetih, vzeli proste dneve ali dopust.

»Gasilstvo je del naše kulture in tradicije. Nismo bili vedno tako visoko cenjeni, kot smo danes. V zadnjih desetletjih smo zelo napredovali, tako v znanju kot v opremi. Na to raven nas je pripeljalo sistemsko delo skozi desetletja,« meni Petek. Temelji prostovoljnega gasilstva segajo v avstro-ogrsko monarhijo, podoben sistem kot pri nas imajo v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, a se je prostovoljstvo najbolj ohranilo prav v Sloveniji. »Mi imamo v primerjavi s sosednjimi državami najmanj poklicnih gasilcev, v 13 enotah po večjih mestih jih je skupaj okrog 650. Ob vsaki večji akciji sodelujejo prostovoljci.«