Kanglerjev odvetnik: Policija in tožilstvo se izkoriščata za politične obračune

Preiskovalna komisija je zaslišala Kanglerjevega odvetnika Petra Žnidaršiča, nekdanji mariborski podžupan Andrej Verlič se je opravičil.

Objavljeno
21. januar 2020 11.15
Posodobljeno
21. januar 2020 16.13
FOTO: Tadej Regent/Delo
STA
STA
Parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Kangler je v nadaljevanju zasliševanja prič danes izprašala odvetnika Petra Žnidaršiča, ki je nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja zastopal na sodišču. »V zadevi Kangler se policija in tožilstvo izkoriščata za politične obračune,« je med drugim dejal.

Kot je pojasnil, je zastopanje Kanglerja prevzel po tem, ko je njegov kolega iz Odvetniške pisarne Čeferin Marko Bošnjak postal sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. »Bilo je kakih 17 ali 19 zadev, ne vem točno, saj se jih je nekaj ustavilo že v predkazenskem postopku,« je povedal.



Poudaril je, da je bil v veliki večini zadev Kangler oproščen ali je bil postopek proti njemu ustavljen. »V teh postopkih mi je kot bivšemu sodniku nedoumljivo, da smo bili uspešni na vseh drugih sodiščih, samo v Mariboru ne,« je dejal.
 

Mariborski sodniki Kanglerju niso ugodili glede predloga za zaslišanje prič


Med podrobnostmi s sojenj, ki so jih na preiskovalni komisiji pod vodstvom poslanca SDS Žana Mahniča danes podrobno obdelali, je bilo dejstvo, da mariborski sodniki niso ugodili Kanglerjevemu predlogu za zaslišanje določenih prič. »Sodnica v Murski Soboti je edina imela toliko strokovnega poguma, da je naredila to, kar je treba narediti. Zaslišati priče. Vrhovno sodišče je lepo reklo, da če je vsaj majhna možnost, da so dokazi v prid obdolžencu, je te treba izvesti,« je pojasnil odvetnik.

Po Žnidaršičevih ocenah Kangler sicer ni osamljen primer. »Na žalost je to na naših sodiščih kar stalna praksa. Postopki proti Kanglerju niso nobena velika izjema. Pravzaprav ima prav srečo, da se piše Kangler. V postopkih za nekega Janeza Novaka se to redno dogaja, a se nič ne zgodi,« je ponazoril.

Žnidaršič meni, da je v primeru kazenskih postopkov proti nekdanjemu županu bolj kot sodniki problematično tožilstvo. »V zadevah Kangler se je jasno videlo, da je obtožba narejena, ker mora biti narejena. Tako obširni izreki in tako nerazumljivi, kot so v več primerih bili, so samo takrat, ko je tožilstvo na neki način prisiljeno narediti obtožbo,« je še dejal pred komisijo, na kateri sta mu postavljala vprašanja še dva poslanca SDS, Dejan Kaloh in Zvonko Černač.


Nekdanji podžupan se je opravičil, ni ga bilo


Danes bi moral stopiti pred to komisijo še nekdanji mariborski podžupan Andrej Verlič, a se je opravičil in bo zaslišan na eni od prihodnjih sej. Opoldne pa bo po napovedih pričal ustavni pravnik Ciril Ribičič, ki je bil v svojem pravnem mnenju kritičen do imenovanja sodnika Janeza Žirovnika v postopkih proti Kanglerju.

Kot je dejal Ribičič, iz njegovega pravnega mnenja ne izhaja, da bi želel sodnik Kanglerju škoditi namerno, iz maščevanja. Tudi ni bilo potrebe, da bi v tej smeri iskal odgovore. Ko gre za nepristranskost sodnikov, namreč zadošča že, da je prizadet videz nepristranskosti. In v tem primeru je po Ribičičevih besedah bil. Isti preiskovalni sodnik, »ki je bil v takšnih ali drugačnih sporih s Kanglerjem v preteklosti, je bil edini, ki je odrejal tajne preiskovalne ukrepe zoper obdolženca Kanglerja«, je dejal.

»Popolnoma možna je predpostavka, da bi bila odločitev o tem, ali se neki preiskovalni tajni ukrepi odredijo ali ne, drugačna, če bi odločal drug sodnik, ki s Kanglerjem ne bi bil v takšnem razmerju, kot je bil ravno Janez Žirovnik,« je dejal Ribičič. Poudaril je, da soglasje sodstva za take preiskovalne ukrepe ni neka formalnost, ampak bistvenega pomena.

Po Ribičičevih besedah je bilo v zvezi z njegovim pravnim mnenjem nekaj začudenja, ni bilo pa ovira za njegovo izvolitev v naziv zaslužnega profesorja. Ga je pa začudilo, da je trajalo kar veliko časa in niso napak hitreje popravili.

Parlamentarna preiskovalna komisija ima ta teden razpisane kar štiri seje. Potem ko ji je ustavno sodišče začasno preprečilo zasliševanje sodnikov in tožilcev, so na pričanje povabili množico prič iz drugih sfer. Med drugim so vabljeni še nekdanji poslanec Rudolf Moge, nekdanji mestni arhitekt Stojan Skalicky ter Monika Kirbiš Rojs, ki je bila v času županovanja Franca Kanglerja vodja projektne pisarne Mestne občine Maribor.

V ponedeljek je komisija zaslišala Jano Dolenc in Andreja Kranjca, ki sta bila priči pri izvedbi hišne preiskave na Kanglerjevem domu maja 2011.