Kar bo veljalo za katoliške šole, bo tudi za vahabitske

Ljubljana – »Bojazen je upravičena,« pravi prof. Marco Lombardi s katoliške univerze v Milanu. »V Italiji zasebno šolo lahko ustanovijo tudi vahabiti. To se še ni zgodilo, zasebne šole so predvsem katoliške, a če bo v prihodnosti več muslimanov, bo tudi več muslimanskih šol.«

Italija je, podobno kot Slovenija, država z večinsko katoliško vero. Vanjo begunci in migranti prihajajo že več let. Pot so večinoma nadaljevali proti Evropi, a v zadnjem času v njej tudi ostajajo. Italija je hkrati, podobno kot Slovenija, država, v kateri so zasebne šole večinoma katoliške. »Prav gotovo se bomo v prihodnosti spopadli tudi z ustanavljanjem muslimanskih šol. Zdaj imamo v Italiji eno džamijo, v Rimu, in dogovarjamo se, da bi zgradili mošejo v Milanu. Džamija je kulturna ustanova in v njej je seveda lahko tudi šola,« meni Marco Lombardi.

Pestra ponudba šol

V Sloveniji se učenci večinoma šolajo v javnih šolah, poleg katoliških imajo na voljo tudi zasebne šole s posebnim pedagoškim programom (waldorfske in montessori), zasebno šolo Lila, ki deluje po principu vzgoje za življenje, in mednarodne šole (britanska, francoska in ameriška). Te niso vključene v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja, njihovo delovanje pa ureja zakon o izvajanju mednarodnih programov.

Že nekaj časa nastaja še ena šola, ki računa, da jo bo financirala slovenska država: prek Adriatik izobraževalnega centra (Adic) jo ustanavljajo Turki. Direktor Adica Muhammed Ali Işık zatrjuje, da bo šola Adriatik slovenska in posvetna, ter zanika, da bi jo ustanavljali Gülenovi privrženci. V drugih državah na Balkanu so ustanovitelji gülenovskih šol razkrili, da je Gülen navdihnil njihovo ustanovitev, a so v odzivih ponavadi poudarili, da z njim niso v stiku. Za njihove šole velja, da izvajajo kakovosten program, ki je skladen z lokalno zakonodajo, in da si prizadevajo za širjenje strpnosti, spoštovanja in medkulturnega dialoga.

Italijanska država zasebne šole sofinancira (in to ne glede na to, kdo jih ustanovi), a le do petdeset odstotkov. Po odločbi ustavnega sodišča bo morala tudi slovenska država stoodstotno financirati vse javno veljavne programe zasebnih šol. Kar bo veljalo za katoliške šole, bo tudi za turško in celo za vahabitske, če bi jo kdo ustanovil.

Nelagodje med katoliki

To pa med posameznimi katoliki vzbuja nelagodje. »Evropa temelji na krščansko-judovskem izročilu, zato je v navadi, da država ščiti katoliške vrednote in podpira katoliške šole. Katoliki zmoremo ločiti med laičnimi in verskimi vsebinami, ne vem pa, ali to zmorejo tudi muslimani,« razmišlja podpornik pobude za stoodstotno financiranje zasebnih šol, ki pa noče biti imenovan.

Gülenovske šole sicer veljajo za zmerno alternativo skrajnejšim muslimanskim šolam. »Gülenovi privrženci izhajajo iz naukov Saida Nursîja, ki je bil zmeren islamski reformator v Turčiji. Resnici na ljubo je treba povedati, da gülenovci nimajo fundamentalističnega pristopa. Če država o nekem gibanju reče, da je nesprejemljivo, še ne pomeni, da je res tako, to je lahko čisto politična poteza,« pravi Osman Đogić, vodja Slovenske muslimanske skupnosti. V Islamski skupnosti, ki gradi džamijo v Ljubljani, na naša vprašanja niso želeli odgovoriti.

Dodaja, da država lahko učinkovito nadzira zgolj tiste šole, ki jih financira. V njegovih očeh zato večje tveganje za skupnost pomenijo tiste ustanove, ki jih država ne nadzira, a v katerih kljub temu poteka nedeljski pouk. Islam je, kot pravi, univerzalna religija, v kateri se prepletajo različna tolmačenja in ideologije. »Vedno lahko pridigaš eno ali drugo ideologijo. Če je to ideologija izključevanja, če bi se v šoli na primer otroci učili, da so Slovenci neverniki, hkrati pa bi ta šola prejemala subvencije, bi država lahko ukrepala. Niso vse muslimanske šole nevarne, čeprav nekatere so, ampak teh je zelo malo. V Evropi še nisem slišal za šolo, ki bi otroke radikalizirala, tako kot to počnejo v Afganistanu in Pakistanu. Žal so med muslimani taki, ki so se pripravljeni razstreliti in tako ubiti civiliste, ampak po drugi strani je 99 odstotkov muslimanov normalnih. Občutek, ali se v šoli zbirajo fundamentalisti, lahko dobiš že, ko vstopiš vanjo. Ti ljudje so precej izključevalni. Zanje že jaz nisem dovolj dober musliman, drugi kristjani pa so sploh neverniki,« pravi Đogić, ki meni, da so zasebne šole civilizacijski dosežek in dobrodošlo dopolnilo javnega sistema, saj deideologizirajo državo.

Ogrožena mreža javnih šol

V Sloveniji zasebne šole dopolnjujejo ponudbo in uresničujejo pravico staršev do svobodne izbire izobraževanja skladno z verskim prepričanjem. »Nikakor pa ne morejo nadomeščati javnih šol, ki morajo biti versko nevtralne,« pravi dr. Tatjana Rakar s fakultete za družbene vede. »O pravi svobodni izbiri izobraževanja lahko govorimo le, če so večinske javne šole versko nevtralne, konfesionalne šole pa ne glede na veroizpoved kot dodatna ponudba omogočajo izbiro izobraževanja skladno z verskim prepričanjem. Vendar le do takrat, ko so v manjšini v primerjavi z javnim sektorjem.«

Tudi nekdanji minister za šolstvo dr. Jernej Pikalo svari pred širjenjem zasebnih šol, saj te lahko načnejo mrežo javnih šol. »Primeri iz drugih držav kažejo, da se najprej finančno podprejo zasebne šole, nato se ugotovi neučinkovitost in nekakovost javnih šol, v naslednjem koraku pa na nekem območju obstajajo samo še zasebne šole, ker so edine, ki so učinkovite, in kamor se steka tudi ves javni denar. Mreža javnih šol razpade, s tem pa tudi možnost, da vsakdo dobi najboljšo mogočo izobrazbo.«