Tiskane izdaje
Škofja Loka – Le četrtina površine občine Škofje Loke je neplazovita, četrtina je zelo plazovita, na polovici pa so tudi možni plazovi, je razkrila karta ogroženosti občine Škofja Loka pred zemeljskimi plazovi.
Z novo karto, ki jo je izdelalo podjetje Geoinženiring, bo mogoče bolj učinkovito izvajati nadaljnje prostorsko planiranje, najpomembnejše ugotovitve pa bo mogoče prebrati v brošuri, ki jo bodo v enem mesecu prejela vsa gospodinjstva v občini Škofja Loka, je napovedala vodja oddelka za okolje in prostor na občini Škofja Loka Tatjana Bernik.
Aktivnih je več kot 120 plazov
Na Škofjeloškem se v povprečju vsakih deset let pojavi večja ujma, ki sproži od 20 do 30 velikih plazov, večji ali manjši pa se pojavljajo tudi ob močnejšem deževju vsako leto. Na območju občine je aktivnih več kot 120 večjih ali manjših plazov, in sicer največ v hribovju ob cestah, nekaj pa tudi ob hišah.
Veliko je tudi starih plazov, iz leta 1924 in 1926. Problematične so zaprte doline Bukovščica, Luša, Sopotnica, Hrastnica in Bodoljska grapa z nestabilnimi kamninami, kjer se ob velikih nalivih zberejo velike količine vode in odnesejo vse pred seboj.
Problematični delci PM10 pozimi
Poleg omenjene karte ogroženosti, s pomočjo katere bodo določili ukrepe za zmanjševanje tveganja, je občina Škofja Loka v sklopu akcije Loško je ekološko zastavila še dva projekta: v okviru prvega na podlagi lani sprejetega energetskega načrta izvaja energetski menedžment na 16 javnih zgradbah, v okviru drugega pa opravlja enoletne meritve onesnaženosti zunanjega zraka z mobilno postajo na Trati in v središču mesta.
Po besedah Antona Planinška iz Agencije RS za okolje je zrak v Škofji Loki podobno onesnažen kot v drugih večjih slovenskih mestih, edini problem so delci PM10: v hladni polovici leta so blizu Osnovne šole Škofja Loka Mesto 30-krat ugotovili prekoračene mejne koncentracije (število preseganj mejne vrednosti sicer ni preseglo dovoljenih 35 preseganj).
Škofja Loka je imela pozimi tudi višje koncentracije benzena kot Ljubljana in Maribor, a za zdaj je še vse v mejah dopustnosti. K izboljšanju razmer naj bi delno pripomoglo dokončanje poljanske obvoznice in seveda ukrepi, s katerimi bi zmanjšali emisije iz individualnih kurišč na trda goriva.
