Karantena hrvaških delavcev udarec za Belo krajino

Nekatera podjetja so ostala brez več kot polovice zaposlenih, slovenski delavci v Avstriji že prejemajo odpovedi, v Italijo pa delavci prihajajo brez težav.

Objavljeno
18. marec 2020 06.00
Posodobljeno
18. marec 2020 15.39
Z Avstrijo in Hrvaško ostajajo odprti mednarodni prehodi, ki bodo od zdaj ključni za prehod delovne sile iz Slovenije v Avstrijo in iz Hrvaške v Slovenijo. FOTO: AFP
Špela Kuralt, Simona Fajfar, Nataša Čepar, Mateja Kotnik
Špela Kuralt, Simona Fajfar, Nataša Čepar, Mateja Kotnik
Ljubljana – Avstrija je opolnoči za omejitev širjenja koronavirusa zaprla 51 maloobmejnih prehodov s Slovenijo, slovenska vlada je odločila, da začasno neha obratovati še 27 maloobmejnih prehodov s Hrvaško. Še vedno velja ukrep o 14-dnevni samoizolaciji vseh, ki na Hrvaško pridejo iz Bele krajine in tudi Dolenjske. Izjema niso niti dnevni hrvaški migranti, ki se vozijo na delo v Slovenijo. Podjetja v Beli krajini in na Dolenjskem ukrep močno čutijo, težave imajo tudi v Obsotelju.

Ta kriza, opozarjajo, bo velik udarec za celotno Belo krajino.


V metliški Beti, kjer imajo 166 zaposlenih, imajo 51 dnevnih migrantov iz Hrvaške oziroma 30 odstotkov vseh zaposlenih. »Sedaj delajo le trije, ki so se odločili za bivanje v Sloveniji,« pravi mag. Maja Čibej, direktorica Beti. Število zaposlenih se dnevno spreminja tudi zaradi varstva otrok in bolniških. »Zato imamo sedaj namesto običajnih štirih skupin, ki delajo, tri,« pravi Maja Čibej. V podjetju, kjer so še vedno v prestrukturiranju, so lansko poslovno leto zaključili z 200.000 evri dobička iz poslovanja, vendar sedanje razmere niso spodbudne. Imajo surovine in naročila, a si ne upajo sprejemati novih naročil, ker zaradi pomanjkanja delavcev in izrednih razmer ne vedo, ali se bodo rokov lahko držali. »Ta kriza bo velik udarec za nas,« pravi Čibejeva.

image
V metliški Beti dela zaradi ukrepov Hrvaške 30 odstotkov manj ljudi. FOTO: arhiv Beti


»Ne vemo, kako bo z našo proizvodnjo, ker nam v šivalnici manjka 65 odstotkov šivilj, ki so iz sosednje države,« pravi Igor Banovec, direktor podjetja Komet iz Metlike, kjer je 85 zaposlenih. V podjetju, kjer šivajo žensko perilo in se ukvarjajo z dodelavnimi posli, je izpad v proizvodnji ogromen. Poleg tega jih je v minulem letu prizadel dvig minimalne plače, tako da nimajo denarja, ki bi jim omogočil, da preživijo več tednov sedanjih razmer. »Če država podjetjem v Beli krajini ne bo pomagala in ukrepala, bomo morali zapreti vrata. Ne vem, kaj bo,« pravi Igor Banovec.

»Če država podjetjem v Beli krajini ne bo pomagala in ukrepala, bomo morali zapreti vrata.«


»Brez državne pomoči teh razmer v Beli krajini ne bomo mogli prebroditi, ker smo bili »čarovniki« že v normalnih razmerah,« pravi Biserka Magovac Čokeša, direktorica podjetja NBM Magovac iz Metlike, kjer izdelujejo tehnološko izredno zahtevne kovinske izdelke z visoko dodano vrednostjo. Delajo tudi za tujo avtomobilsko industrijo. »Smo strateški partner, a sedaj zaradi odsotnosti komaj izpolnjujemo obveznosti,« pravi direktorica. V podjetju, kjer je 30 zaposlenih, jih 17 manjka, ker so hrvaški državljani in v karanteni.
 

Sklep o karanteni


Čeprav ukrep 14-dnevne karantene za območje Kozjanskega in Obsotelja ne velja, ga je ob prestopu meje dobila ena od delavk Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Tam dela sedem zaposlenih iz Hrvaške, je pojasnila direktorica Gordana Drimel: »Vse delajo v negi in predstavljajo deset odstotkov takega kadra pri nas. Zdaj ko je veliko ljudi v samoizolaciji, se vsak človek pozna. Tri delavke so se bile pripravljene preseliti v Slovenijo za ta čas.«

Zaradi karantene hrvaških delavcev je veliko podjetij v težavah.


O začasni selitvi delavcev so razmišljali tudi v Steklarni Rogaška, kjer dela kar 170 delavcev iz Hrvaške. Lastnik Fiskars Group pa se je s sindikatom in svetom delavcev včeraj odločil, da do 31. marca obseg poslovanja zmanjšajo na minimum. Ker se talilna peč ne more ustaviti brez dolgoročnih posledic, bodo ohranili njeno vzdrževanje. Predstavnica za odnose z javnostmi Judita Vrečar je dejala, da težava z mejo ostaja: »Če bodo spremembe, upam, da nas bodo prej obvestili. Mnogi naši hrvaški sodelavci namreč opravljajo ključne naloge vzdrževanja peči, gre za zelo zahtevno delo, ki ga ne zna in ne zmore vsak.«

image
V šmarskem domu upokojencev dela sedem hrvaških delavk, vse pa delajo v negi in predstavljajo deset odstotkov tovrstnega kadra. Ob vseh samoizolacijah vsak delavec šteje, opozarja direktorica. FOTO: Špela Kuralt/Delo

 

Na italijanski strani brez pregledov


V pekarni Čok na Opčinah pri Trstu delajo trije peki, ki se vsak dan vozijo iz Slovenije, imajo potrdilo o zaposlitvi in nimajo težav na meji. »Prevozniki vozijo normalno, proizvodna podjetja tudi večinoma še naprej delajo, veliki sistemi, kot je ladjedelnica Fincantieri v Tržiču, ki ima veliko slovenskih in hrvaških podizvajalcev, pa proizvodnjo zaustavljajo,« pravi Andrej Šik iz Slovenskega deželno-gospodarskega združenja. Zapirajo zaradi varnosti delavcev in težav pri dobavi proizvodnih delov. Šik poudarja, da na goriškem in tržaškem območju dela tudi veliko slovenskih zdravstvenih delavcev in tudi nezanemarljivo število tistih, ki delajo na črno – bodisi kot pomoč pri čiščenju ali oskrbi starejših.

Prehod meje z Italijo za tiste, ki redno delajo, ni težava.


»Tisti, ki prestopijo mejo zaradi vsakdanjega dela, nimajo težav. Ob vstopu v Slovenijo jim le izmerijo temperaturo, medtem ko na italijanski strani pregledov sploh ni. Nekoliko več težav je, če gre za obrtnika, ki nabavlja material za svoje delo, a tudi v teh primerih zadeve rešujemo sproti,« je razmere opisal slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk.

image
Delo Pred vstopom v Slovenijo na meji z Italijo merijo telesno temperaturo, na italijanski strani pregledov ni. FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Veliko negotovosti v Avstriji


Slovenci, ki delajo na avstrijskem Koroškem, imajo posebne dovolilnice za prehod meje, ki pa jih naši sogovorniki do zdaj še niso potrebovali. Slovenjgradčanu, ki dela v proizvodnji betonskih izdelkov za gradbeništvo, so včeraj sporočili, naj ostane doma, ker bodo proizvodnjo ustavili: »Nisem zaskrbljen, saj sem prepričan, da bo podjetje spoštovalo zakonodajo.« V težjem položaju so po njegovih besedah tisti delavci, ki v Avstriji nimajo sklenjenega delovnega razmerja za nedoločen čas in so delo našli s pomočjo agencij: »Številne so menda že napotili na zavod.«

51
maloobmejnih prehodov z Avstrijo je zaprtih


Zaposleni v avtomobilski proizvodnji za zdaj še hodijo v službo, medtem ko delavci iz režije že ves teden delajo od doma, pravi sogovornik: »Čeprav nam delodajalec še ni ponujal sporazumnih odpovedi, so nas avstrijski sindikalisti že opozorili, naj ničesar ne podpisujemo, če pa že, naj se prepričamo, da v sporazumni odpovedi piše, da se bomo po koncu epidemije lahko vrnili na delo.« Najhujše so razmere v gostinstvu in turizmu, kjer ostajajo doma vsi: »Najprej so rekli, da me bodo dali na zavod, nato da naj še malo počakam in da bom najbrž ostala. Razmere so zelo negotove.«