Kardinal Rode: Ne berite režimskih časopisov

»Ne dopustimo, da bi nam režimski mediji, polni sovraštva, grenili življenje. Ignorirajmo jih,« je Rode povedal v Šentvidu.
Objavljeno
10. september 2017 22.12
Franc Rode
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek
Šentvid pri Stični - Ob tisočletnici obstoja župnije Šentvid pri Stični je danes v farni cerkvi sv. Vida potekala sveta maša, ki jo je vodil kardinal dr. France Rode. Visok cerkveni dostojanstvenik je spoštljivo spregovoril o šentviški fari in je hkrati izrazil pripadnost veri, ki so jo ljudem zapustili predniki. Zavzel se je za njeno javno izpovedovanje in za njeno sproščeno nastopanje v družbenem življenju.

Opozoril je tudi na državljansko nezrelost nekaterih, ki si ne upajo misliti s svojo glavo, zato se je treba otresti hlapčevske odvisnosti od medijev, ki jim ni za resnico in pogosto pristransko in krivično poročajo o Cerkvi. Pol stoletja totalitarne vladavine je pustilo v marsikaterem kristjanu občutek manjvrednosti in strahu, zato je čas, da ljudje te strahove premagajo, je prepričan božji odposlanec iz katerega pogosto vrejo besede ljubezni in odpuščanja.

»Ne dopustimo, da bi nam režimski mediji, polni sovraštva grenili življenje. Ignorirajmo jih,« je Rode svetoval svojim vernikom v prepolni cerkvi sv. Vida, ki je dobesedno pokala po šivih, saj se vsi duhovne pridige v prostorih cerkve niso mogli udeležiti, zato so nekateri tudi pred vrati poslušali božjo besedo in marsikdo tudi prek ozvočenja zunaj svetega objekta.

V podkrepitev svojih besed, kako zelo prav ima, je kardinal prebral del pisma Ivana Cankarja iz oktobra leta 1907, ko je pisatelj z Dunaja sporočil svojim prijateljem, da se mu še nikoli ni tako dobro godilo, saj že dobra dva meseca ne bere slovenskih časopisov. »Izvrsten nasvet za sedanji čas,« je priporočal kardinal Rode zbrani množici vernikov.

Razodel jim je, da je Cerkev naš dom in naša duhovna domovina, kjer se ljudje spoznajo in spoštujejo, saj govorijo jezik, ki ga vsi razumejo. »Kakšna sreča je, bratje in sestre, imeti dom in domovino, danes, ko je toliko ljudi osamljenih in žalostnih v svoji samoti, brez doma in brez domovine,« je povedal Rode in razložil, da je Cerkev grajena po vzoru sv. Trojice - en Bog v treh v osebah.

 

Kardinal Franc Rode. Foto: Bojan Rajšek/Delo

Človeštvo se pogreza v temo brezboštva

Rode se je v nadaljevanju zavzel zoper razprtije med verniki iste župnije, čemur naj bi bil cilj skupno dobro. Zavzel se je za odprtost in sodelovanje z drugimi kristjani; s protestanti in pravoslavnimi verniki ter z neverniki in tudi za strpnost in sodelovanje z drugimi verami. »Evharistija je bistvenega pomena, če hočemo biti zares živa Cerkev. Kako pomembno je torej, da se redno udeležujemo svete maše ob nedeljah in praznikih,« je opozoril kardinal in položil ljudem na dušo in v srce, da ima vsak vernik dolžnost, da z besedo oznanja Kristusovo življenje in to prav zdaj, ko Bog izginja iz človekovega obzorja, in ko se človeštvo pogreza v temo, je torej poslanstvo, da ljudem odkrivajo Božje usmiljenje.

Dotaknil se je tudi ustavne določbe ločenosti Cerkve in države. Težko je razumeti, pravi Rode, to sovraštvo, kar je skozi stoletja veljalo za temelj slovenstva. Drugi narodi so preživeli komunizem in so te stvari uredili na drugačen način, saj v krščanstvu vidijo temelj svoje kulture in civilizacije: od Rusije in Srbije, od Poljske in Hrvaške. »Samo pri nas je drugače,« je potožil Rode in nadaljeval, da države Evropske unije podpirajo pravico staršev do verske vzgoje otrok, pri čemer je Slovenija izjema. 

Častitljiva obletnica župnije

Župnija Šentvid pri Stični ob praznovanju tisočletnice stopa iz sence cistercijanskega samostana iz sosednje Stične. Ugotovitve Janeza Höflerja ob preučevanju pražupnij na Slovenskem pa kažejo, da je bila cerkvena struktura v Šentvidu pri Stični zagotovo razvita že leta 1016. Z izdano monografijo z naslovom Šentviško tisočletje (urednika sta Dušan Štepec in Matej Šteh), želijo opozoriti na izjemen pomen župnije v Šentvidu pri Stični, ki ga je imela v svojih začetkih, kot eno od najstarejših slovenskih misijonarskih središč, od koder se je krščanstvo širilo po Dolenjskem.