Karl Erjavec: Nepremičninski davek naj gre na led!

Prvak Desusa in obrambni minister je prepričan, da zdaj ni pravi trenutek za uvedbo tega davka. Razburjeni so že tudi obrtniki in podjetniki.
Objavljeno
09. november 2018 06.10
Posodobljeno
09. november 2018 08.53
Osnutek zakona o davku na nepremičnine je pripravljen. Obsega le petnajst členov, zadnji pa, tako kot je ponovil v sredo finančni minister Andrej Bertoncelj, pravi, da se bo začel uporabljati s 1. januarjem 2020. Danes bi se morala z načrti na področju nepremičninske davčne zakonodaje seznaniti tudi skupina koalicijskih poslancev, a je zaradi izredne seje državnega zbora srečanje preloženo na predvidoma prihodnji petek.

Ta sistemska sprememba na področju davkov, kar uvajanje davka na nepremičnine nedvomno je, ni tema, ki bi bila v tem trenutku prioriteta koalicije. Po mojem mnenju je pravzaprav mlinski kamen okoli vratu aktualne koalicije in predlagal bom, da se projekt ustavi, napoveduje prvak Desusa Karl Erjavec.

Preverjanje v koaliciji sicer kaže, da pretiranega navdušenja nad hitenjem ni na primer niti v SD. Dejan Židan je namreč na vprašanje Dela, kaj meni o ideji, da se projekt uvajanja nepremičninskega davka za zdaj ustavi, odgovoril, da se bo do tega lažje opredelil, ko bo svoja razmišljanja koaliciji predstavil minister za finance.

V SMC, pravi vodja poslanske skupine Igor Zorčič, zadržkov pri uvajanju nepremičninskega zakona nimamo, tempo bo seveda narekoval finančni minister. »Seveda pa je za tako pomembne odločitve verjetno treba imeti še kakšen poslanski glas več, in ne le 43, kolikor jih ima koalicija. Sicer pa je pomemben del dela pri projektu uvajanja tega davka že opravljen,« je dejal Zorčič. V SMC pa sicer po drugi strani tudi razumejo, da bo davek na nepremičnine pomemben vir financiranja občin. Te iz državnega proračuna sicer s povprečnino dobijo manj, kot znaša strošek na občana, ki ga imajo z izpolnjevanjem zakonsko določenih obveznosti.

image
NUSZ lastnike nepremičnin obremenjuje manj, kot jih bo davek na nepremičnine. 


»V tem trenutku ta davek ne more biti prioriteta koalicije,« je med drugim še prepričan prvak Desusa. Projekt uvedbe davka na nepremičnine je izjemno zahteven, treba je natančno določiti, koga želimo davčno obremeniti. Vsi želimo, da bi bili to tisti, ki so bogati in imajo veliko premoženja, ne pa tisti, ki se že tako težko prebijajo skozi mesec. Zato mislim, da je še prezgodaj za razpravo o tem, najprej bi se bilo treba osredotočiti na to, da se zaprejo pogajanja s sindikati javnega sektorja. Ko bo rebalans proračuna za prihodnje leto pod streho in bomo videli, ali lahko vlada nadaljuje svoje delo, bi se lotil drugih projektov, morda tudi davčne zakonodaje, poudarja prvak Desusa Karl Erjavec v pogovoru za jutrišnjo Sobotno prilogo. Predlagal bo, da se razprava o davku odloži.
 

Slaba volja zaradi višje obdavčitve


V osnutku zakona davčne stopnje še niso zapisane, kakšne bodo na koncu, bo odločila politika. Za zdaj pa se kot najverjetnejša omenja pri stanovanjskih površinah 0,1-odstotna davčna stopnja, pri poslovnih pa 0,6-odstotna. Pri nekaj lastnikih stanovanj v različnih krajih v državi smo preverili, koliko nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo zdaj in koliko bi lahko znašala nepremičninska davščina po novem. Izbrani lastniki nepremičnin bi ob izbranih predpostavkah izračuna plačevali občutno več kot doslej.

Prvak Desusa napoveduje, da bo predlagal zamrznitev projekta uvedbe davka na nepremičnine.
Izračuni kažejo, da bodo davčne obremenitve v številnih občinah občutno višje.
V Tolminu bo obremenitev kar petkrat višja.


Osnutek zakona o davku na nepremičnine sicer predvideva, da bi lahko občine davčne stopnje, ki bodo določene v zakonu, spremenile. Na svojem območju jih bodo lahko povišale ali znižale za največ 50 odstotkov, tako da bo razlika med odstotki povišanja posameznih davčnih stopenj največ dvajset odstotnih točk.

Davčnih stopenj bo predvidoma pet, in sicer za dele stavb za stanovanjsko rabo, za dele stavb, ki niso za stanovanjsko rabo, za kmetijska zemljišča, za gozdna zemljišča in za druga zemljišča.

Pred za danes napovedanim koalicijskim poslanskim sestankovanjem o novem davku na nepremičnine pa so se včeraj oglasili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), v kateri so že pripravili konkretne izračune na podlagi 51 odločb nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki kažejo, da se bo dajatev pri poslovnih nepremičninah v povprečju dvignila za 173 odstotkov. »Dodatne obremenitve obrtnikov in podjetnikov z novim davkom na nepremičnine so za nas nesprejemljive. Te nikakor ne smejo biti višje od sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,« je pri tem zapisal predsednik OZS Branko Meh.

image
Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je ogorčen zaradi izračunov, ki so pokazali, kaj bi prinesel nepremičninski davek. Foto Jože Suhadolnik 

 

Kje bo najmanj in kje najbolj udarilo po žepu


Spremembo obdavčitve pri poslovnih nepremičninah bodo po izračunih obrtno-podjetniške zbornice najmanj občutili v občini Kobarid. Občutno pa bo vplivala na lastnike poslovnih nepremičnin v občini Tolmin, kjer se bo dajatev povišala za 500 odstotkov v primerjavi z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč. V Izoli se bo dajatev povišala za 455 odstotkov, v Rušah za 341 odstotkov, na Vrhniki za 316 odstotkov, v Slovenskih Konjicah za 365 odstotkov, v Ljubljani za 99 odstotkov, v Novi Gorici za 134 odstotkov, v Litiji za 238 odstotkov, v Metliki pa bo po izračunih zbornice višja za 264 odstotkov.