Karl Erjavec: »Slovenija v Natu ni kredibilna«
Vzrok za težave vidi v odsotnosti politični volje za izpolnjevanje zavez.
Odpri galerijo
Slovenski izdatki za obrambo v deležu BDP so že dolgo na dnu lestvice zaveznikov. Premier Marjan Šarec sploh še ni obiskal bruseljskega sedeža Nata. FOTO: Jure Eržen/DELO
Bruselj – Obrambni minister Karl Erjavec je opozoril, da ima Slovenija v zvezi Nato resne težave z verodostojnostjo.
»Ne izpolnjujemo niti minimalnih pričakovanj,« je ocenil po dvodnevnem zasedanju Natovih ministrov za obrambo v Bruslju. To zadeva osnovni cilj – obrambnih izdatkov v višini najmanj dveh odstotkov BDP.
Slovenija za obrambo namenja le približno polovico tega. »Dokler bo položaj takšen, ne bomo mogli izpolnjevati zavez in težko govorimo, da smo kredibilna članic zveze Nato,« je povedal.
Tako Slovenija ne more kupiti primernih vojaških zmogljivosti, »ki jih potrebujemo, če želimo biti del tega varnostnega sistema, ki ga zagotavlja Nato«.
Negativni trend se je v Erjavčevih očeh sicer obrnil, od leta 2015 so se izdatki zvišali s 360 milijonov evrov na 507 milijonov. Po izdatkih v deležu BDP je Slovenija kljub temu daleč od zavez in že dolga leta med zadnjimi članicami. Še posebno majhen delež obrambnega proračuna namenja za nabavo opreme. Zato po Erjavčevih besedah ni presenetljiva ocena Natovih ekspertov, ko so naredili pregled stanja za leto 2017.
Po zadnjem obisku ekspertov so bile po neuradnih informacijah v osnutku poročila pripravljene negativne ocene doseganja ciljnih zmogljivosti.
Erjavec opozarja, da je težko doseči nabavo vsakega vojaškega sistema. Spomnil je na izredne seje parlamentarnega odbora za obrambo, ko so nabavljali oklepnike 4x4 in razmišljali o oklepnikih 6x6. »To je vprašanje politične volje. Dokler je ne bo, ni mogoče pričakovati, da bo Slovenija verodostojno izpolnjevala svoje obveznosti do zveze Nato,« je povedal.
Notranjepolitičnega položaja v Sloveniji ni hotel komentirati, saj opravlja le tekoče posle kot minister za obrambo. »Kar zadeva politiko, ne spremljam nič, zato ne vem, kaj se dogaja,« je povedal.
»Ne izpolnjujemo niti minimalnih pričakovanj,« je ocenil po dvodnevnem zasedanju Natovih ministrov za obrambo v Bruslju. To zadeva osnovni cilj – obrambnih izdatkov v višini najmanj dveh odstotkov BDP.
Slovenija za obrambo namenja le približno polovico tega. »Dokler bo položaj takšen, ne bomo mogli izpolnjevati zavez in težko govorimo, da smo kredibilna članic zveze Nato,« je povedal.
Tako Slovenija ne more kupiti primernih vojaških zmogljivosti, »ki jih potrebujemo, če želimo biti del tega varnostnega sistema, ki ga zagotavlja Nato«.
Negativni trend se je v Erjavčevih očeh sicer obrnil, od leta 2015 so se izdatki zvišali s 360 milijonov evrov na 507 milijonov. Po izdatkih v deležu BDP je Slovenija kljub temu daleč od zavez in že dolga leta med zadnjimi članicami. Še posebno majhen delež obrambnega proračuna namenja za nabavo opreme. Zato po Erjavčevih besedah ni presenetljiva ocena Natovih ekspertov, ko so naredili pregled stanja za leto 2017.
Po zadnjem obisku ekspertov so bile po neuradnih informacijah v osnutku poročila pripravljene negativne ocene doseganja ciljnih zmogljivosti.
Erjavec opozarja, da je težko doseči nabavo vsakega vojaškega sistema. Spomnil je na izredne seje parlamentarnega odbora za obrambo, ko so nabavljali oklepnike 4x4 in razmišljali o oklepnikih 6x6. »To je vprašanje politične volje. Dokler je ne bo, ni mogoče pričakovati, da bo Slovenija verodostojno izpolnjevala svoje obveznosti do zveze Nato,« je povedal.
Notranjepolitičnega položaja v Sloveniji ni hotel komentirati, saj opravlja le tekoče posle kot minister za obrambo. »Kar zadeva politiko, ne spremljam nič, zato ne vem, kaj se dogaja,« je povedal.
