Katastrofa v gozdovih

Uničujoči ledeni objem se je iz Notranjske širil na Kočevsko in čez osrednjo Slovenijo na Koroško, v Podravje.
Objavljeno
02. februar 2014 22.18
Podrta drevesa pri Parjah.Pivka,02.02.2014
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo

Ljubljana – Žled, leden dež in sneg povzročajo ogromno gospodarske škode tudi v gozdovih. Najhuje je na Notranjskem, kjer so drevesa v ledenem objemu že več dni in kjer tako velikega obsega žleda ne pomnijo niti najstarejši prebivalci.

Na območju postojnskega zavoda za gozdove je po prvih ocenah močan žled poškodoval več kot 30.000 hektarov gozda. Koliko drevja je polomilo, bodo gozdarji lahko ugotavljali šele, ko hoja po gozdovih, iz katerih je zdaj slišati grozljivo pokanje drevja, ne bo več smrtno nevarna.

Damjan Oražem, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je bil zaradi žleda in podrtega drevja včeraj tudi sam ujet in odrezan od sveta na svojem domu med Vrhniko in Logatcem, pravi, da si ne upa napovedati obsega prizadetih gozdov, a da je dejstvo, da bo površin bistveno več, kot je bilo zajetih v prvem podatku 25 do 30 tisoč hektarov, o katerih so govorili v soboto. Območje žledu se je namreč širilo iz Notranjske na Kočevsko in čez osrednjo Slovenijo na Koroško, v Podravje.

»Zaradi podrtega drevja, ki je klonilo pod težo ledenega oklepa, in lomljenja z žledom obteženega vejevja so razmere v gozdovih izjemno nevarne,« opozarja Oražem. Zato bodo delavci zavoda vse razsežnosti škode ugotavljali in začeli s potrebnimi aktivnostmi za njeno sanacijo, ko bo žled popustil.

Zaradi velike nevarnosti, ki preti v poškodovanih gozdovih in podrtega drevja na gozdnih poteh obiskovalce gozdov opozarjajo, da naj se v prihodnjih dneh raje izogibajo teh območij, saj obstaja velika nevarnost lomljenja vej oziroma drevja.

Žled je v Sloveniji stalnica

Srednje močan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, pa približno na deset let. Največjo škodo povzroča na drevju in električnih ter telefonskih napeljavah. V Sloveniji je žled značilen predvsem za jugozahodni del države, vzdolž dinarske pregrade, najpogosteje prizadene Brkine, območja okoli Senožeč z Vremščico, vznožja in pobočja Snežnika, Javornikov, Nanosa, Trnovskega gozda in Čičarijo.

Tokratne razsežnosti žleda in povzročene škode bodo po ocenah nekaterih gozdarskih strokovnjakov najverjetneje presegle dosedanje zgodovinske. Leta 1980, ko je žled prizadel Brkine, je bil ledeni oklep v gozdovih in sadovnjakih debel do sedem centimetrrov. Lomljenje drevja in daljnovodov je še dodatno okrepil veter. Na skoraj 13.000 hektarih površin so škodo odpravljali več let, za ta namen je moči združilo 400 delavcev vseh slovenskih gozdnioh gospodarstev, zaradi poškodb je bilo tedaj posekanega okrog 674.000 kubičnih metrov lesa.

Leta 1985 je žledolom poškodoval gozdove (21.000 hektarov) na kranjskem gozdno gospodarskem območju, poškodovane je bilo 500.000 kubičnih metrov lesne mase, beleži statistika zavoda za gozdove.

Deset let kasneje (1995) je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval kar 8 odstotkov površine slovenskih gozdov (okrog 87.000 hektarov). Poškodovanost je bila najhujša na ljubljanskem, kranjskem, celjskem, nazarskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju. Poškodovane je bilo približno 680.000 kubičnih metrov lesne mase. Žled je po podatkih ZGS lomil pretežno listavce, težek južni sneg pa predvsem iglavce v mlajših razvojnih fazah.

V zimi 1996/97 je žled v kombinaciji s snegolomom poškodoval skoraj 900.000 kubičnih metrov lesa na približno 82.000 hektarih. Najhuje so bili prizadeti gozdovi v kranjskem gozdno gospodarskem območju, hudo pa tudi v ljubljanskem, kočevskem in novomeškem območju.

Januarja 2010 je dva centimetra debel žled spet prekril drevje v Brkinih (GG Sežana), na območju Postojne, Mašuna in Postojnskih vrat.