Katere ugodnosti prinaša študentski status?

Država študentom nudi subvencije za prevoz, bivanje in prehrano, potegujejo se lahko za vrsto štipendij, v prostem času pa prek študentskega servisa lahko tudi zaslužijo.

Objavljeno
14. februar 2019 06.00
Posodobljeno
14. februar 2019 06.00
Tako kot dijaki so tudi študenti upravičeni do subvencionirane vozovnice v javnem potniškem prometu, če je njihov dom vsaj dva kilometra oddaljen od kraja izobraževanja.  FOTO: Jure Eržen/Delo

Prevoz


Tako kot dijaki so tudi študenti upravičeni do subvencionirane vozovnice v javnem potniškem – mestnem, linijskem avtobusnem in železniškem  –  prometu, če je njihov dom vsaj dva kilometra oddaljen od kraja izobraževanja. Na voljo jim mesečna ali pa vozovnica za deset voženj; prvo lahko uporabljajo vsi, ki se vsak dan vozijo na fakulteto, medtem ko so do druge upravičeni vsi, ki med tednom bivajo v študentskem domu ali pri zasebniku in se ob koncu tedna vračajo domov.

Cena prve se giblje med 25 in 55 evri, odvisno od oddaljenosti do kraja izobraževanja, deset voženj pa stane 20 evrov. Če se odločijo za kombinirano vozovnico, lahko doplačajo tudi vozovnico za mestni promet, ki v prestolnici stane deset evrov, v Mariboru pa polovico tega zneska.  Subvencionirana vozovnica za vožnje samo po mestu v Ljubljani znaša 20 evrov, v Mariboru pa 16.


 

Bivanje


Študentom, ki se na fakulteto ne morejo voziti z avtobusom ali vlakom in so od kraja študija oddaljeni vsaj 25 kilometrov, so na voljo postelje v javnih študentskih domovih, če so tam zasedene, pa pri zasebnikih, kar pristojno ministrstvo prav tako subvencionirana. Izjemoma so do subvencije upravičeni tudi tisti, ki imajo do postajališča javnega prevoza vsaj štiri kilometre. V letošnjem letu subvencije za namestitev v javnih domovih znaša 21,5 evra na mesec, v zasebnih domovih oziroma pri zasebnikih pa 32 evrov. Prejmejo jih tisti, pri katerih dohodek na člana družine ne preseže 150 odstotkov povprečne bruto plače na zaposlenega.

Na ljubljanskem območju morajo za stanarino odšteti med 74 in 136 evri, na mariborskem med 73 in 183 evri, na primorskem, kjer je postelj zadnja leta najbolj primanjkovalo, pa med 97 in 104 evri. Razpis za subvencioniranje bivanje v  domovih in število prostih mest bo objavljen junija. Pravici do subvencioniranega bivanja in dodatka za bivanje k štipendijam se izključujeta. Za lažje iskanje prostih mest so v študentskih organizacijah oblikovali spletno posredovalnico Mojcimer.
 

Prehrana


Država za obroke študentov med letom, izjema je obdobje med 15. julijem in 15. avgustom, skrbi s subvencijami. Vrednost ene je 2,63 evra, zato je pri večini ponudnikov za topel obrok – obvezna je glavna jed, solata in kozarec vode, ob tem izbirajo med sadjem in juho – treba doplačati, a nikakor ne več kot 4,37 evra. Na dan lahko izkoristijo dva »bona«, vendar morajo med obema miniti vsaj štiri ure. Restavracije prehrano nudijo med 8. in 21. uro, na vsaki dve leti se v sistem vključijo novi ponudniki, nekateri pa se umaknejo.

Seznam restavracij je dostopen na spletu, med njimi mnoge nudijo obroke za vegetarijance in bolnike s celiakijo, vse več ponudnikov ponuja tudi dostavo na dom. Leta 2017 je vsak mesec subvencionirane obroke jedlo 44.928 študentov pri 271 ljubljanskih, 140 mariborskih in 41 primorskih ponudnikih. Razpršeni so tudi drugod po državi. Študenti morajo najprej opraviti spletno prijavo, potem pa se še osebno zglasiti na eni od 18 točk subvencionirane prehrane.
 

Štipendije


Država študij spodbuja z različnimi štipendijami. Zoisove, ki znašajo 140 evrov na mesec, so namenjene izjemnim dosežkom, poleg tega  lahko študenti zaprosijo za 80 evrov bivanjskega dodatka (če so od fakultete oddaljeni vsaj 25 kilometrov in jih mesečna najemnina stane 65 evrov). Predlani je Zoisove štipendije prejemalo 1899 študentov, povprečna je (z dodatki vred) znašala 166 evrov.

Povezovanju podjetij in bodočih kadrov so namenjene kadrovske štipendije, ki jih ob državi sofinancirajo podjetja. Leta 2016 jih je prejemalo 267 študentov, v povprečju po 389 evrov. Obiskom in študiju v tujini so namenjene posebne štipendije; za študijske obiske so jih odobrili 20 študentom, ki so v povprečju prejeli 2402 evra, za študij pa 80, ki so prejeli po 3575 evrov.

Državno štipendijo, ki socialno ogroženim prinaša med 70 in 190 evrov, je leta 2017 dobivalo 16.334 študentov, povprečno po 125 evrov. Poleg dodatka za bivanje lahko dobijo od 17 do 40 evrov dodatka za uspeh. Študenti so upravičeni do ene štipendije, razen pri kadrovski, ki jo lahko prejemajo poleg vseh drugih.
 

Od zdravja do dela


Če redno študirajo, so največ do konca študijskega leta, v katerem dopolnijo 26 let, zdravstveno zavarovani po starših. Pri tem imajo krito obvezno in dodatno zavarovanje. Pravico imajo do proste izbire zdravnika, a je priporočljivo, da si ga izberejo v kraju študija. Študenti s posebnimi potrebami ali posebnim statusom (vrhunski športniki in umetniki, udeleženci mednarodnih tekmovanj) so upravičeni do prilagoditve šolanja in dodatne strokovne pomoči.

Tisti, ki si ob študiju želijo pridobiti delovne izkušnje, si lahko začasno delo poiščejo prek študentskega servisa. Njihova minimalna urna postavka je 4,73 evra bruto oziroma štiri neto, razliko servis odvede kot prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer jim teče pokojninska doba; za izplačanih 100 evrov bruto, denimo, pridobijo tri dni. Da se še izognejo dohodnini, lahko na leto zaslužijo 3302,7 evra, če jih starši ne uveljavljajo kot vzdrževanega člana, pa skoraj dvakratnik tega: 6519,8 evra.