Kateri kmet kupi zemljo po 100 evrov za meter?

Izola – »Vztrajamo, da dobi občina svoja kmetijska zemljišča nazaj v upravljanje. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov se temu upira, toda zavedamo se, da jih znamo bolje upravljati kot sklad. Še posebno ker je z njimi vse več špekulacij,« je povedal Igor Kolenc po obisku kmetijskega ministra Dejana Židana in direktorice sklada Irene Šinko v Izoli.

Kateri kmet kupi zemljo po 100 evrov in tudi več za kvadratni meter, nas je vprašal izolski župan Igor Kolenc. »Pravi kmet ne more za kmetijsko zemljo plačati toliko kot za stavbno parcelo. To je nerealno, to lahko naredi samo špekulant,« je dejal Kolenc. V sosednji piranski občini poznajo primere, ko je sklad kmetijskih zemljišč prodajal zemljišče tudi po 200 evrov, torej po višjih cenah, kot dosega občina cene za stavbna zemljišča. »Posledica je, da na kmetijskih zemljiščih rastejo črne gradnje. Sklad objavlja razpise za oddajo in prodajo zemljišč. V naši občini ima več kot 50 odstotkov vseh površin občine (ta znaša 29 kvadratnih kilometrov). Na te razpise se lahko prijavlja vsakdo iz Slovenije. Tako imamo primere prijav iz Novega mesta, Celja, Ljubljane. Status kmeta zelo lahko dobijo. Imamo primer nekoga iz centralnega dela Slovenije, ki se je prijavil na razpis za prodajo 17 kvadratnih metrov zemljišča, sicer pa pogosto najemajo minimalne površine do 300 kvadratnih metrov. Trdimo, da teh zemljišč ne more obdelovati nekdo iz Murske Sobote, čeprav bi merila 2000 kvadratnih metrov. Kaj se bo s traktorjem vozil iz Prekmurja? To je nesmiselno. Na takšnih zemljiščih rastejo hiške namesto pridelka,« pravi Kolenc.

Izolski župan je zahteve občine sporočil tudi ministru za kmetijstvo in direktorici sklada kmetijskih zemljišč. Občina zahteva od sklada vnaprejšnjo informacijo, če namerava z razpisom oddajati ali prodajati zemljišča, da bi se občinska delovna skupina, zadolžena za kmetijstvo, opredelila do predvidenih trajnih nasadov na posameznih zemljiščih. Opravili naj bi tudi poseben pregled zemljišč, da bi ugotovili, ali najemniki skladovih zemljišč sploh obdelujejo te njive. Popravili naj bi člen zakona, ki določa pogoje za pridobitev statusa kmeta. Pri najemu ali odkupu zemljišč naj bi imeli domači kmeti prednost: »Ne more biti prednost višina ponujene cene za zakup ali odkup, ker pravi kmet ne bo plačeval te zemlje po takih cenah, kot veljajo za že tako draga stavbna zemljišča ob morju,« pojasnjuje izolski župan in dodaja, da se bodo borili za to, da bi zemljo obdelovali domačini. »Kdaj nam bo uspelo, ne vemo, vemo le, da so v skladu proti,« pravi Kolenc.

Dejan Židan je po sestanku z županom povedal, da je izolska občina dala pobudo za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih in da to podpira, da se vgradi varovalko, s katero bi preprečili delovanje kmetov prevarantov – špekulantov. »To bo del, ki bo upoštevan v spremembi zakonodaje. Izpeljali bomo posebno akcijo s skladovimi nadzorniki iz vse Slovenije, da bi ugotovili, ali zakupniki uporabljajo državna kmetijska zemljišča. V nasprotnem primeru, ali pa v primerih črnih gradenj na njih, bomo zahtevali, da sklad takoj prekine koncesijske pogodbe in zemljišča podeli tistim, ki jih potrebujejo,« je še dejal Dejan Židan.