Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska škofovska konferenca je nedavno prenovila spletno stran Katoliške cerkve. Po vzoru papeža Frančiška v Vatikanu nagovarjajo vernike tudi na družbenih omrežjih, kjer se je obiskanost njihovih kanalov v zadnjem letu povečala za več kot petkrat.
Cerkev se je novemu mediju morala prvič prilagoditi pred več kot petsto leti s pojavom tiskanih knjig in časopisov v 16. stoletju. Privržence je nato začela nagovarjati z verskimi radijskimi in televizijskimi oddajami, sredi devetdesetih let pa se je Sveti sedež digitalnemu komuniciranju prilagodil s prvo uradno spletno stranjo.
Več kot dve desetletji pozneje je papež Frančišek s poudarjanjem skromnega življenja in obsojanjem družbene neenakosti prevetril razmerja v rimski kuriji, vernikom pa se od začetka položaja pred štirimi leti v več jezikih poskuša približati tudi z aktivnostjo na spletu in družbenih omrežjih. Vsak dan del molitev in odzive na aktualne dogodke na uradnem profilu twitter v angleščini sporoča skoraj 11 milijonom sledilcev.
Vse večja obiskanost
Slovenska cerkev je vatikanskemu vzoru prvič sledila leta 1996, ko je zaradi obiska takratnega papeža Janeza Pavla II. postavila prvo uradno spletno stran. Temelj komunikacije z verniki so še vedno bogoslužni obredi ter neposredni pogovori z duhovniki in pastoralnimi sodelavci, vendar poleg stika z njimi prek katoliških medijev postaja vse pomembnejši splet.
»S prenovo spletne strani in prisotnostjo na omrežjih se želimo približati vsakdanjiku ljudi in jim evangelijske novice prinašati tudi v digitalno okolje,« pojasnjuje generalni tajnik Slovenske škofovske konference Tadej Strehovec. Pravi, da med svojimi verniki tako nagovarjajo predvsem mlajše in tudi tiste starejše, ki cerkve zaradi različnih razlogov ne morejo obiskati. V zadnjih petih letih se je obiskanost njihove spletne strani povečala za več kot polovico, obiskanost njihovih družabnih omrežij pa za več kot petkrat.
Širjenje vrednostnega sistema
Katoliški cerkvi kot pomembnemu družbenemu akterju je pravočasno postalo jasno, da morajo analogno bivanje nadgrajevati z digitalnim, ocenjuje digitalni strateg Vuk Ćošić. Kanali za pridobivanje informacij, na podlagi katerih si ljudje oblikujejo zavest o svetu in sprejemajo odločitve, se v zadnjih letih množijo, nadaljuje, zato vsak resni komunikator razume, da je izogibanje digitalnemu kanalu družbeni samomor. Od hitrega in učinkovitega odziva je odvisno njegovo dobro ime, s prisotnostjo v digitalnem prostoru pa se lahko uveljavi tudi v širšem krogu ljudi.
»Splet za Cerkev ni neki drug prostor, kjer živijo vesoljci, ampak je krepitev njihove eksistence. Tako širijo svoj vrednostni sistem in poskušajo pritegniti vernike,« meni Ćošić. Ker omrežja delujejo po algoritmih, zaradi katerih se uporabnikom na podlagi klikov in ogledov pojavljajo tiste informacije, ki potrjujejo njihova mnenja, ima Cerkev, podobno kot oglaševalci, mediji in znane osebnosti, težavo pri pridobivanju novih privržencev.
Komuniciranje po spletu bodo sčasoma dopolnili z objavo Svetega pisma, dnevnih molitev, govorov papeža in drugih dokumentov Svetega sedeža oziroma lokalne Cerkve, napovedujejo v škofovski konferenci. Eden od izzivov njihovega spletnega komuniciranja je po mnenju Ćošića še vedno vprašanje načina, saj se zdi, da je za digitalno sfero značilna večja sproščenost, kar je nasprotje tradicionalnim cerkvenim vrednotam. Morali bi se aktivneje odzivati na nove vrste nasilja in spolne zlorabe, ki so bile tudi del njihove preteklosti, z omrežji pa pridobivajo zaradi razširjenosti nove dimenzije. Prav tako je po njegovem mnenju vprašanje, kako bodo odgovorili na del politične sfere, ki pri nas in v tujini s sklicevanjem na cerkveno avtoriteto in vrednote lovi nove točke. Papež Frančišek je dejal, da je splet darilo Boga, ki pa od vseh uporabnikov ne nazadnje zahteva tudi odgovornost.
