Tiskane izdaje
V zadnjih letih se kazenske ovadbe, ki jih vlagajo posamezniki in politično izpostavljene osebe, uporabljajo tudi kot sredstvo diskreditacije oziroma političnega boja, tako kot različne anonimke in nepreverjene informacije, ki se nato širijo v medijih in na omrežjih.
O tem je prepričan državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare, ki hkrati opozarja, da nima vsaka ovadba, ki to v resnici ni, enake teže. Razlika je, ali jo poda posameznik ali pristojni organ odkrivanja ali nadzora, torej tako imenovani kvalificirani ovaditelj.
Ministrstvo namerava zarezati v institut ovadbe, pri čemer bo zahtevalo tako večjo skrbnost inšpekcijskih, regulatornih in nadzornih organov za vlaganje ovadb kot tudi tožilstva, ki bo zavrženje ovadbe moral posebej pojasniti.
Višji državni tožilec Boštjan Škrlec opozarja, da se v javnosti v zadnjem času kažejo novi vidiki, ki so pomembni. Vse pogosteje tožilci opažajo, da so, posebno v odmevnih in za javnost zanimivih zadevah, kazenske ovadbe ali celo zgolj naznanila kaznivih dejanj, deležna velike pozornosti, ovadbe se tako tudi medijsko zlorabljajo. To ni v interesu pravičnosti in je za vladavino prava slabo. Kriva ovadba je sicer kaznivo dejanje, vendar se po podatkih policije njihovo število v zadnjih letih ne povečuje.
Postajamo država ovaditeljev? Policijska in tožilska statistika tega ne potrjujeta, drži pa dejstvo, da ovadbe, s katerimi se začne večina kazenskih postopkov, postajajo sredstvo za diskreditacije in diskvalifikacije in se zlorabljajo za vnaprejšen medijski linč. Toda niso vsi primeri enaki.
Vsaka ovadba, ki to ni, v resnici nima enake teže, opozarja Darko stare. Foto: Jože Suhadolnik
Pred kratkim smo lahko zasledili, da je koprskega župana Borisa Popoviča doletela nova ovadba zaradi krive ovadbe, ki jo je podal v postopku prodaje Hotela Koper zoper neznane storilce, a se je Popovičeva ovadba izkazala za prazno. Pred štirimi leti je bil zaradi krive ovadbe pred vrhniškim okrajnim sodiščem obsojen prvak Zmago Jelinčič v primeru domnevnega uničenja orožja s kulturnozgodovinskim pomenom. Predsednik SDS Janez Janša in njegov odvetnik Franci Matoz sta bila lani oproščena kaznivega dejanja krive ovadbe nekdanje višje državne tožilke Branke Zobec Hrastar, ki je spisala obtožni predlog v zadevi Patria. Skupina Kazenska ovadba je pred dvema letoma ljudi pozivala k vseslovenski akciji podpisovanja ovadb zoper elite, ki so odgovorne za razmere v državi.Maščevalni spisi
Primeri, ko se zaradi vložene ovadbe, ki to sploh ni, ali naznanila domnevnega kaznivega dejanja sproži celoten represivni aparat, so torej različni in jih ni mogoče v celoti spraviti na skupni imenovalec. Skupna točka takšnim primerom je le, da mora policija vsako prijavo kaznivega dejanja obravnavati, kazenska ovadba pa je dokument, s katerim se začne večina kazenskih postopkov.
Pomemben člen v verigi odločanja mnogih represivnih organov, ki prav z ovadbo posegajo v temeljne človekove pravice in njegove svoboščine, pa je, kot (tudi v prispevku z naslovom Kazenska ovadba - strokovni dokument ali sredstvo za diskreditacijo) opozarja Jakob Demšar, predsednik društva kriminalistov Slovenije, strokovno in zakonodajno povsem nedodelan.
Čeprav je zadnja leta podajanje kazenskih ovadb - nekaterim bi laže rekli pamflet, politična propaganda, paranoična proza, opravljivi in maščevalni spisi ali kaj podobnega - v naši državi postalo nekakšen nacionalni šport, bistvena razlika nastane takrat, tako Demšar, ko ovadbe podajajo državni organi ali ko se zanje odločijo navadni državljani ali civilna združenja. Od državnega organa se namreč pričakuje, da pozna pravo.
Na enak način policisti postopajo tudi v primerih, ko so podani znaki kaznivega dejanja krive ovadbe, pri čemer je treba upoštevati, da je v nekaterih primerih težko dokazovati, da je oseba namenoma zavajala organe preiskovanja. Kazenska ovadba za kaznivo dejanje krive ovadbe je najpogosteje podana med osebami, ki med seboj nimajo neposrednega odnosa, sledijo pa krive ovadbe med zakonci in znanci.
Na pravosodnem ministrstvu, kot pravi državni sekretar Darko Stare, niso prepričani, da je mogoče raven pravne (ne)kulture spreminjati s predpisi, a kljub temu bo novela spremenjenega zakona o kazenskem postopku, ki je v strokovnem usklajevanju, zarezala tudi v ovadbe.
