Kdaj bo Fakin prešel od besed k dejanjem

Sto dni mandata se bliža: minister zbira podatke, narod čaka na ukrepe.
Objavljeno
07. december 2018 10.00
Posodobljeno
07. december 2018 10.00
Ljubljana – Minister za zdravje je tisti, od katerega se največ pričakuje. Njegove odločitve bodo morale zamajati razrahljani zdravstveni sistem, ki že predolgo čaka, da se ga postavi na nove in trdne temelje. Ampak Fakin okleva. Govori, da brez podatkov ne more odločati. Sredi decembra bo predstavil prioritete ministrstva in dosedanje delo. Pa bo sploh lahko kaj premaknil? Poznavalci so prepričani, da težko. Ključne ljudi na ministrstvu je podedoval od nekdanje ministrice.

Na temo otroške srčne kirurgije je že opravil številne sestanke, a se še ni dokončno odločil. V zvezi s to temo in temo Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) bi že lahko odredil sistemski nadzor, pa čaka. Njegovo cincanje v teh zadevah priča o tem, kako močno v primežu ga ima politika. Dnevno mora skrbno tehtati, komu se je s kakšno odločitvijo vredno zameriti in komu ne. V vladni ekipi je namreč SMC, ki je s prejšnjo ministrico za zdravje zdravstvo dokončno zavozila. Bo zdaj taista politična klika Fakinu dala proste roke glede odločitev. Bo dovolila, da ukine NIOSB, projekt Cerarjeve vlade? Odgovor se ponuja sam.

Prav koalicijska pogodba je zanka, ki se mu lahko zategne okoli vratu. Kako mu bo uspelo izpeljati zavezo o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bil že neizpolnjen cilj prejšnje vlade, akterji nove vlade pa so, razen LMŠ in pridružene Levice, isti? Ti isti akterji (kot tudi Levica) so ob interpelacijah podprli ministrico za zdravje. Torej je po njihovem mnenju delala dobro. Utegne torej Fakin naleteti na težave, če ne bo nadaljeval njenega poslanstva, smo se v Delu že spraševali.


Direktorske zamere


Zdaj večjih težav še nima, saj tudi ukrepov še ni sprejel. Napovedal je, da predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne namerava napisati na novo, ampak ga namerava le nadgraditi. Preden pa bo karkoli storil, želi imeti verodostojne statistike, ki ga bodo vodile. Zbira podatke o čakalnih dobah, preverja, če je v sistemu res premalo zdravnikov itd. Udeležuje se raznovrstnih konferenc, dogodkov in se pogovarja z direktorji bolnišnic. Od slednjih pričakuje, da bodo vedeli, katere čakalne dobe so pri njih problematične in kaj lahko v zvezi s tem naredijo. Direktorji pa že besnijo. Zaradi podpisa dogovora med vlado in sindikati pričakujejo še večje težave pri poslovanju javnih zdravstvenih zavodov. Vlada namreč pred podpisom dogovora ni ocenila in zagotovila sredstev, ki bodo potrebna zaradi dviga plač v zdravstvu. Finančno obremenitev prenaša na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ta pa na bolnišnice. Direktorji so opozorili še na povečanje stroškov za material, energente in storitve zaradi porasta cen. Fakin pa je zdaj to, da mora zdravstvo dobiti več denarja v izjavah prenehal omenjati. Namesto tega govori o reorganizaciji, produktivnosti in varčevanju.


Začetniški kiks


Tega, kako ne bi smel reševati razmer, je pokazal že na začetku mandata. Tedaj je dal blagoslov k spremembi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, s katerimi je več kot 3100 zdravnikov in zobozdravnikov ostalo brez možnosti, da sebi in najbližjim predpišejo recept. Do tedaj so si jih lahko – 30 na leto (tudi obnovljivih), zdaj pa morajo tudi sami večkrat k zdravniku, kar je dodatna obremenitev za zdravstveni sistem.

Kakorkoli, če bo Fakinu uspelo obvladati čakalne vrste, bolnicam zagotoviti dovolj denarja za nakup sodobne opreme in obnove stavb, povečati učinkovitost dela v posameznih ustanovah ter onemogočiti raznovrstne lobije, potem bo naredil ogromno. Ko so pri Šarcu kot aduta za ministra za zdravje stresli njegovo ime, so si bili vsi enotni, da zdravstveni sistem pozna do obisti. Če pa bo poznavanje zadostovalo tudi za reševanje, se bo pokazalo kmalu.

Fakinova dejanja bodo pokazala, ali je funkcijo sprejel zgolj zato, ker mu je od vseh položajev, ki jih je imel v zdravstvu - zdravnik, direktor bolnišnice, direktor ZZZS - manjkala le še ministrska plaketa ali zato, da bo izpeljal tisto, na kar že predolgo čakamo: korenito zdravstveno reformo.

Ob tem je treba vedeti, da je ključna kadrovsko zasedbo dobil še iz časov Kolar Celarčeve. Možnosti imenovanja dveh državnih sekretarjev še ni izkoristil. Pripeljal je Pio Vračko, eno mesto pa ostaja prazno. V zvezi s tem je za Delo pred časom dejal, da si ne more privoščiti, da bi imel političnega državnega sekretarja!

Minister v besedah
Predstavitev v parlamentu, 6. avgust
V sistemu manjka do 500 milijonov evrov letno, in sicer poleg denarja za odpravo čakalnih dob še med 20 in 30 dodatnih milijonov vsako leto zaradi staranja prebivalstva in novih tehnologij, desetino cene storitev pa za naložbe v opremo in v stavbe.
Na skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje, 17. september
Upam, da bo političnega dogovarjanja glede razdelitev sredstev v zdravstvu čim manj.
Sestanek z direktorji bolnišnic, 2. oktober
Izguba ni opcija in čakanje pacientov ni opcija. Izgubo lahko zmanjšajo tako, da se skrajšajo čakalne dobe v rednem delovnem času. Vsaki ambulanti je treba posebej odrediti, koliko pacientov več mora oskrbeti, da se bodo čakalne dobe skrajšale. Pričakujem, da bodo vsi zaposleni dokazljivo delali šest ur in pol na dan. Da ne bodo le prisotni v službi, ampak bodo opravljali storitve.
Spoznavni sestanek s sindikati, 17. oktober
Uporabil bom številke in se pogovarjal na podlagi podatkov. Veliko nesporazumov in preobremenjenosti je posledica tega, da šepajo organizacija, menedžment in upravljanje bolnišnic.
Obisk SB Trbovlje, 13. november
Za skrajšanje čakalnih dob je letos namenjenih 36 milijonov, za drugo leto pa 110 milijonov evrov. Velja, da če hočeš več razdeliti, moraš tudi več narediti. Denar je zagotovljen in če se bodo vsi potrudili, drugo leto čakalnih dob in izgub ne bi smelo biti.
Obisk UKC Maribor, 20. november
Rezultati niti niso tako slabi, so spodbudni. Pogovarjali smo se o tem, kako jih še izboljšati. Pomembna sta predvsem dva cilja - skrajševanje čakalnih dob in pozitivno poslovanje, ki bo omogočalo tudi normalen investicijski ciklus.