Kdaj bo Ptuj dobil novo šolo s prilagojenim programom?

Občine na ptujskem območju, soustanoviteljice te šole, se ne morejo zediniti, kdo naj zgradi novo šolsko poslopje

Objavljeno
22. november 2012 12.23
Franc Milošič, Ptuj
Franc Milošič, Ptuj

Ptuj - Po šestih letih prizadevanj za novo osnovno šolo s prilagojenim programom se na Ptuju še vedno zapleta in nobenega zagotovila ni, da bi jo v prihodnjem letu lahko končno začeli graditi. Stara šola je v povsem dotrajani 110 let stari stavbi, novo naj bi zgradili ob dijaškem domu v Rabelčji vasi.

    Za gradnjo bi potrebovali 4,3 milijona evrov. Že štiri leta je star sklep, da bo ministrstvo za šolstvo prispevalo 1,627 milijona, ostalo bi moralo zbrati dvanajst občin s ptujskega območja, ki so ustanoviteljice šole. Mestna občina Ptuj, ki bo investicijo vodila, je pripravila že tretjo verzijo projektne dokumentacije in lani decembra pridobila gradbeno dovoljenje. Ko pa je objavila razpis za izbiro izvajalca, se je eden od prijaviteljev pritožil na sam postopek razpisa še prej, preden so izvajalca sploh izbrali. Ptuj naj bi že kmalu razpis ponovil in šele z izbranim izvajalcem bo lahko sklenil pogodbo o sofinanciranju te gradnje.
    Toda na tej poti sta še dve precejšnji oviri. Ministstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport naj bi svoj delež pri gradnji plačevalo pet let - od letošnjih 50 tisočakov do zadnjih 227 tisočakov šele v letu 2016. Tako dolgo pa na plačilo gradnje ne bo čakal noben gradbenik, zato si zdaj prizadevajo z ministrstvom doseči dogovor, da bi odobrena sredstva za gradnjo dobili v naslednjih dveh letih.
    Druga ovira pa so občine soustanoviteljice te šole s prilagojenim programom. Občina Destrnik se je soustanoviteljstvu že odrekla s sklepom občinskega sveta, druge pa se zdaj skušajo znebiti svojih sofinancerskih obveznosti na različne načine. Med prvimi sta sklenili, da za novo šolo ne bosta dali denarja, občini Dornava in Videm pri Ptuju. V občini Gorišnica so na prejšnjem občinskem svetu prav tako zatrjevali, da za gradnjo ne bodo prispevali nič in da bodo svoje šolarje raje pošiljali v Ormož, če jih na Ptuju v novi šoli ne bi sprejeli. Tudi v drugih občinah ob sedanjih obravnavah proračunov v njih ni zaslediti njihovih sofinacerskih deležev. Marko Maučič, župan Podlehnika, pravi, da denarja za to naložbo v prihodnjem proračunu ne bodo imeli. Župan Žetal Anton Butolen ni zadovoljen s tem, kako je občina Ptuj vodila postopek in kako se je zapletalo z načrti, prav tako pa meni, da bi bil moral Ptuj za sofinaciranje zaprositi skupaj z vsemi ostalimi občinami in ne sam. Občina Žetale je na primer po svojih razvojnih merilih pri takih naložbah opravičena do 80 odstotkov državnega sofinanciranja, Ptuj pa je za celotno naložbo dobil le 48,46 odstotni sofinancerski delež.
    Ptujski načrti za novo šolo predvidevajo 11 splošnih in dve specialni učilnici, 4 kabinete, učno stanovanje in 673 kvadratnih metrov veliko telovadnico, kuhinjo in jedilnico pa skupaj z dijaškim domom. Celotna vrednost projekta je 4,298 milijone evrov, po sprejetih normativih pa ministrstvo priznava za 9,52 odstotkov nižjo vrednost (3,358 milijone) in pri tej priznava svojih 48,46 odstotkov investicijske vrednosti. Občine soustanoviteljice bi tako same morale plačati nadstandarne velikosti (278 kvadratnih metrov pri šoli in 152 kvadartnih metrov pri telovadnici). Nekatere okolišker občine so prepričane, da bi to razliko morala plačati izključno mestna občina in ne vse skupaj.
    Občine soustanoviteljice plačujejo najemnino za sedanjo dotrajano stavbo, po 2700 evrov mesečno, pa še stavbno zemljišče povrh. Stavba je last Mestne občine Ptuj. Zato okoliške občine poudarjajo, da bodo najemnino in druge stroške za šolarje iz svojih občin plačevale še naprej, novo šolsko stavbo pa naj zgradi Ptuj sam. "Ne razumem tega izmikanja in prelaganja krivde v trikotniku med zunanjimi občinami, Ptujem in ministrstvom," pa na vse to reče ravnateljica šole Dragica Emeršič, ker se ji petletno zavlačevanje zdi že veliko predolgo.