Kdaj bomo prestavili uro?

Uro bomo letos prestavili v nedeljo, 31. marca. Za zdaj še ni odločeno, kateri čas – poletni ali zimski – bi lahko obveljal v Sloveniji.
Fotografija: Premik ure ima negativne posledice na zdravje ljudi. FOTO: Charles Platiau/Reuters
Odpri galerijo
Premik ure ima negativne posledice na zdravje ljudi. FOTO: Charles Platiau/Reuters

Prihodnji konec tedna v noči s sobote na nedeljo, 31. marca, bomo spet premaknili urne kazalce. Tokrat se obeta premikanje ure naprej, torej bomo spali eno uro manj, kar dokazano slabo vpliva na naše počutje. Lani jeseni je nekaj časa veljalo, da bi lahko bilo premikanje ure to pomlad zadnje, a nato so države članice EU opozorile, da pri odločitvi ne gre hiteti, sploh ko je bilo jasno, da je izbira standardnega časa v pristojnosti držav.


​Slovenija je za, ampak ... 


Poslanci so proti koncu lanskega leta podprli predlog o ukinitvi sezonskega premikanja ure, vendar le pod pogojem, da se na ravni EU zagotovita mehanizem in ustrezen rok za koordiniran prehod na usklajen čas. »Trenutno kompromisno besedilo je za Slovenijo precej boljše kot osnovni predlog evropske komisije, vendar to besedilo še ni dokončno. Države članice se bomo o kompromisu dogovorile predvidoma na junijskem svetu za promet, telekomunikacije in energijo (TTE). Slovenija bo sprejela le kompromis, ki bo preprečeval časovno razdrobljenost v EU, še posebej med sosednjimi državami članicami, in omogočal dovolj dolgo prehodno obdobje za prilagoditev na nov časovni režim,« pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.

Tiskovni predstavnik ministrstva Boštjan Lajovic razloži, da se bo kompromisni predlog, ki ga je pripravilo zdaj že bivše avstrijsko predsedstvo, gotovo še spreminjal: »Ta sicer predvideva, da bi se sezonsko premikanje ure končalo leta 2021 namesto 2019, kakor je predlagala evropska komisija. Ta daljši rok bi deležnikom omogočil ustrezen čas za prilagoditev, na primer voznih redov na mednarodnih letalskih linijah. V Sloveniji bodo distributerji električne energije morali ukiniti premikanje ure na števcih (za stare števce je potreben fizični obisk pooblaščene osebe), za kar bodo, kakor so nam sporočili, potrebovali vsaj šest mesecev«.


Možen tudi referendum


Države članice EU se morajo same odločiti, kateri čas – poletni ali zimski – bi obveljal v posamezni državi. To bi lahko bila še velika težava, če bosta sosedi hoteli živeti vsaka v svojem časovnem pasu.

»V Sloveniji je standardni čas zimski, ki ustreza tudi sončnemu času. Če bi iz posvetovanja v EU in s sosednjimi državami članicami, s katerim smo že pričeli, kazalo, da bi bila potrebna sprememba standardnega časa, bo vlada izvedla potrebna posvetovanja o podpori za takšno spremembo,« na ministrstvu za infrastrukturo namignejo na morebiten referendum. Kateri čas bo torej obveljal – zimski, v katerem smo zdaj, ali poletni, še ni dokončno določeno, zatrdi Lajovic, veliko je odvisno od odločitev sosednjih držav.

 »Če se bodo nekatere države članice odločile spremeniti svoj standardni čas, bo treba zagotoviti, da ne bo to privedlo do fragmentiranosti časovnih območij, ampak da se bodo članice skoordinirale na ravni EU, vendar o konkretnih načrtih iz Bruslja še nismo bili obveščeni,« pove Lajovic.



Strokovnjaki za spanje podpirajo pobudo, da se premikanje ure ukine, saj ima negativne posledice na zdravje ljudi, saj ni skladno z biološkim ritmom. FOTO: Shutterstock
Strokovnjaki za spanje podpirajo pobudo, da se premikanje ure ukine, saj ima negativne posledice na zdravje ljudi, saj ni skladno z biološkim ritmom. FOTO: Shutterstock


Negativni učinek na zdravje


V zadnjem času raziskave vse bolj ugotavljajo, da premik ure na poletni čas ne vpliva več bistveno na gospodarstvo, prihranki pri energiji so zanemarljivi, saj moderna družba z vsemi računalniki, ekrani, klimami … porablja vse več energije, pa če je na nebu sonce ali če ga ni.

Ima pa premik ure negativne posledice na zdravje ljudi, saj ni skladen z biološkim ritmom. Marčni premik na poletni čas »pomeni eno uro pomanjkanja, v takem obdobju je opaziti povečanje števila prometnih nesreč, srčnih infarktov. V tistem tednu je za nekatere zelo stresno,« poudari dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja centra za motnje spanja na kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.

​Strokovnjaki za spanje so zato podprli pobudo, da se premikanje ure ukine, hkrati pa so opozorili, da je konkretno za Slovenijo zaradi geografske lege primernejši stalni zimski čas, čeprav imajo mnogi poletnega raje, ker ta v najtoplejših mesecih leta omogoča svetle večere (s tem pa tudi manj umetne svetlobe). A pomembna je jutranja svetloba, saj ta zavre izločanje melatonina, ki se izloča v temi. Če smo zjutraj v temnem okolju – pomembna je izpostavljenost sončni svetlobi –, se ta hormon sprošča naprej. 

Preberite še:

Komentarji: