Kdaj temeljni kamen 
za islamski center?

Islamski praznik bo tako kot vsi dosedanji v Sloveniji namenjen osrednjemu namenu - projektu gradnje džamije.

Objavljeno
05. november 2011 18.54
Posodobljeno
06. november 2011 06.00
Dejan Vodovnik, Ljubljana
Dejan Vodovnik, Ljubljana
Z današnjo osrednjo jutranjo molitvijo v športni dvorani Slovan na Kodeljevem v Ljubljani, z nagovorom prvega moža islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžada Grabusa in s pozdravom Bajram šerif mubarek olsun (Naj je srečen in blagoslovljen bajram) se bo začel tradicionalni kurban bajram. Trajal bo do srede, 9. novembra.

Praznik je tesno povezan s peto islamsko dolžnostjo, romanjem Meko in Medino. Koran namreč vsakomur nalaga, da mora enkrat v življenju, če ima za to materialne možnosti, romati v omenjeni sveti mesti. Zato se vsako leto v Meki zbere nekaj milijonov ljudi z vsega sveta, različnih barv kože, narodnosti in kulturnih ozadij. Hadž oziroma islamsko romanje poteka vsako leto na točno določenem kraju in ob točno določenem času. Romarji so se že v petek, 4. novembra (8. zu-l-hidždže 1432 p. h.), začeli pripravljali za obred hadža, ki se je začel včeraj (9. zu-l-hidždže 1432 p. h.) na planoti Arafat nad Meko. Ta dan morajo preživeti na Arafatu, se posvetiti molitvi in izkoristiti vsak trenutek za molitev in razmišljanje. Po sončnem zahodu se odpravijo na Muzdelifo, ki je na poti proti Meki, potem pa na Mino, kjer se izvaja obred kamenjanja hudiča. Tretji dan kurban bajrama se romarji odpravijo v Meko, kjer končajo obrede hadža in se nato posvetijo prostovoljnim molitvam v svetem mestu Meki. Sledi odhod v Medino, kjer obiščejo džamijo Muhammeda.

Vsi tisti, ki ne romajo v Meko, praznujejo kurban bajram doma. Ta islamski praznik pa bo tako kot vsi dosedanji v Sloveniji namenjen osrednjemu namenu – projektu gradnje džamije. Islamska skupnost v Sloveniji se še kar ukvarja z zmanjševanjem dolga, ki si ga je nakopala za nakup 11.364 kvadratnih metrov velikega zemljišča za džamijo v Ljubljani za Bežigradom, med Parmovo in Kurilniško ulico. Sedanji dolg znaša poldrugi milijon evrov.

Ne glede na vse zaplete so v islamski skupnosti optimisti. Tajnik Nevzet Porić tako napoveduje, da bo temeljni kamen za islamski center, katerega glavni objekt bo visok do 12 metrov, molilnica do 24, minaret pa do 40 metrov, morda položen najpozneje do »avgusta prihodnjega leta, torej do leta 2012, ali najpozneje do spomladi 2013.« Optimistične napovedi tudi pravijo, da bo islamski center odprl vrata do leta 2015 ali leto dni pozneje.

Sicer pa poteka odprti mednarodni arhitekturni natečaj za idejno projektno rešitev islamskega versko-kulturnega središča. Do roka, ki se je iztekel oktobra, se je prijavilo približno 20 arhitekturnih birojev, med prijavljenimi pa je tudi nekaj tujih interesentov.