Kdaj vzeti bolniško in ostati doma?  

Pri prehladu vsem priporočam vsaj dva dni bolniškega staleža, pravi zdravnik družinske medicine Miha Lukač.
Objavljeno
12. oktober 2018 06.00
Posodobljeno
12. oktober 2018 11.34
FOTO: Getty Images/istockphoto
V jesenskem času, ko so na pohodu predvsem virusna obolenja dihal in prebavil, se poraja vprašanje, kdaj je bolje, da zaposleni ostane doma in se posveti okrevanju, kdaj pa naj kljub vsemu pride v službo.

»Vsako zdravstveno stanje ali poslabšanje kronične bolezni, zaradi katerega človek ne more opravljati svojega dela ali pa bi se ji med opravljanjem dela stanje lahko poslabšalo, je vzrok, da ostane doma. To pomeni večino poškodb, vročinskih stanj, bakterijskih in virusnih obolenj,« pravi zdravnik družinske medicine Miha Lukač, ki pri prehladu priporoča vsaj dva dni bolniškega staleža, prvič zaradi širjenja okužbe, drugič pa zaradi morebitnih komplikacij, ki lahko nastanejo, kadar človek stoje preboleva prehlad, saj se lahko razvije virusna pljučnica, vnetje srčne mišice in bakterijska okužba zaradi slabega imunskega sistema. Zelo pogosto se dogaja, da ljudje, ki prehlad prebolevajo stoje, dobijo herpes virusne okužbe, pojasnjuje.

Kot pravi zdravnik družinske medicine Rok Ravnikar, je pri virusnih obolenjih problem, da je oseba kužna že kakšen dan ali več dni prej, torej preden se pokažejo zunanji simptomi. »Če ima nekdo vročino, mu odsvetujem, da gre v službo, saj se zaradi vročine tudi počuti slabo. To je eden izmed objektivnih kriterijev, odločitev pa je konec koncev prepuščena posamezniku, saj zdravnik ne pozna vseh vidikov službe,« pojasnjuje Ravnikar.
 

Najboljše zdravljenje viroz je počitek

 
Pomembno je, da se telo lahko spočije, to pomeni predvsem dovolj spanca, tekočin, redno prehrano in izogibanje stresu, torej brez fizičnega in psihičnega napora. Takrat se tudi odsvetujejo intenziven šport, fizično in psihično delo. »Najboljše zdravljenje viroz je počitek, saj se tako imunski sistem lahko čim prej regenerira in okrepi,« poudarja Lukač. Tudi mentalni počitek je pomemben, saj naši možgani med delovanjem porabijo ogromno sladkorja in kisika, ki ga jemljejo drugim organom, ki pa bi ga potrebovali za zdravljenje. Pomembna je tudi uravnotežena prehrana, za kar bi morali tako ali tako ves čas skrbeti.

image
FOTO: Getty Images/istockphoto

 

Zračenje prostora je zelo pomembno

 
Pri drugih ljudeh, ki so izpostavljeni osebi na primer z virozo, je pomembna predvsem higiena. Virusi ostanejo na površinah, predvsem na kljukah, mizah, tipkovnicah, miškah in podobno. Dobro je, da se opozori tistega, ki je bolan, da si vsakič, ko si obriše nos ali zakašlja v roko, umije roke, najbolje tudi razkuži, pravi Lukač, ki poudarja tudi pomembnost zračenja prostorov.

Virusi so zelo občutljivi in imajo zelo ozek spekter temperature, pri kateri preživijo. Pri visokih (nad 25 stopinj) in nizkih temperaturah (pod 10 stopinj Celzija) večina virusov umre na zraku v nekaj minutah ali pa še prej. Za viruse je torej najbolj idealen jesenski letni čas ali pa na primer januarske otoplitve, ko se temperature dvignejo nad 10 stopinj Celzija. Takrat dalj časa preživijo. Tudi epidemije se dogajajo v teh obdobjih, zato zračenje zelo pomaga, ker zniža, vsaj za nekaj časa, temperaturo v prostoru. Izjema je virus gripe, ki pa je zelo obstojen.


Zaščita pred okužbami

 
Bolniki, ki pa so že bolni in kljub temu pridejo na delovno mesto, se morajo zaščititi. Pomembno je, da kihajo v robec in da si redno umivajo roke. Od sodelavca sicer ne moreš zahtevati, da ostane doma, če je bolan, poudarja Ravnikar. »V začetnih dnevih viroze je precej kihanja in kašljanja, takrat se viroze tudi zelo dobro prenašajo. Večinoma pridejo ljudje po bolniški list, ko zbolijo, ne v začetnih fazah.«

image
FOTO: Getty Images/istockphoto


Po Lukačevem mnenju je najbolje, da se že ob prvih občutkih, da bomo zboleli, posvetimo počitku, pomembno je predvsem, da imamo dovolj spanca.
 

Raje dopust kot bolniško


Čeprav bi vsi rekli, da so zdravniki najbolj sposobni odločati o zmožnosti za delo, bi bilo po mnenju Ravnikarja bolje, da zdravniki o tem ne bi odločali. »Podpiram, da do nekaj dni na leto, ko so na pohodu viroze, zaposlenim ne bi bilo treba k zdravniku, ampak bi dobili dovoljenje delodajalca, da zaradi bolezni ostanejo doma.«

Včasih ljudje zaradi strahu pred izgubo stimulacije ali slabšega izplačila zaradi bolniškega staleža tega nočejo koristiti, kljub temu da bi to potrebovali. »Pri tem smo zaznali velik interes, da raje jemljejo dopust kot bolniško, tudi v primeru bolezni,« pravi Ravnikar. »Tudi ko nekdo začne z novo službo ali pa je v poskusnem delu, je tega, da nočejo na bolniško, več. Ne toliko zato, ker bi delodajalec to zahteval, ampak ker oseba želi narediti boljši vtis.«

Občasno delodajalci tudi preverijo pri zdravniku, ali je zaposleni res bolan. »Mi smo dolžni povedati, ali mu je odobren bolniški stalež, kdaj ima kontrolo in kakšen je režim obnašanja v obdobju bolniškega staleža, ne govorimo pa o diagnozah in bolezenskih simptomih,« pojasnjuje Ravnikar.
 

Kaj pa v primeru psiholoških težav ali smrti bližnjega?

 
V jesenskem času smo priča krajšanju dnevne svetlobe, kar vpliva tudi na počutje ljudi, saj smo manj aktivni, bolj zaspani in pasivni. V tem obdobju so pogostejše nekatere psihološke težave, kot je depresija. Kakšne možnosti pa ima zaposleni, kadar so njegove težave psihološke narave?

image
FOTO: Getty Images/istockphoto


»Kadar je psihološko stanje posameznika tako spremenjeno, da onemogoča koncentracijo, delo ali vožnjo, se lahko opredeli, da je bolje zanj, da ne gre v službo,« pravi Ravnjak. »Kadar gre za primer smrti družinskega člana, je oseba upravičena do izrednega dopusta, kadar pa zaradi smrti bližnjega oseba ne zmore delati, se mu dodeli bolniški stalež zaradi njegovega stanja.« Vsak da imamo primere, ko odobrimo bolniški stalež zaradi psiholoških faktorjev, kot je smrt bližnjega, izguba otroka med nosečnostjo, akutni stres in podobno, pojasnjuje.

Pri psiholoških težavah nekaterim koristi, da ostanejo v službi, saj so tako v socialnih stikih, drugim ustreza tudi fizično delo, da se mentalno odklopijo, tretjim pa bolj koristi, da so doma, se naspijo in delajo na sebi ter gredo na sprehod. »Tega ni toliko, saj si tisti v zasebnih podjetjih tako ali tako ne upajo par dni ostati doma, ker jim vzamejo stimulacijo, kar pa je lahko tretjina plače,« poudarja Lukač. »Dostikrat moram koga prisiliti, da vsaj za dva dni ostane doma, pa še takrat rečejo, da bodo vzeli dopust.«