Kdo bo koga preglasil na polju socialnega konflikta

Ljubljana – Današnja pogajanja vlade s sindikati javnega sektorja bodo prelomna. Od njih bo odvisno, ali se bo v prihodnjih dneh, kolikor je še manevrskega prostora, vlada trudila za dogovor s sindikati ali pa bo v plače posegla enostransko in s tem tvegala splošno stavko.

Poskusi vlade in predstavnikov obeh pogajalskih skupin sindikatov, da bi vendarle dosegli dogovor, so včeraj potekali do poznega večera, na podlagi teh pogovorov pa bo vlada danes pred nasprotno pogajalsko stran prišla z novo, verjetno zadnjo ponudbo svojega varčevalnega paketa. Vlada za zdaj vztraja pri dodatnih varčevalnih ukrepih pri plačah v javnem sektorju, sindikati pa so za prihodnje leto pripravljeni privoliti zgolj v podaljšanje že letos veljavnih ukrepov. Predsednik vlade Miro Cerar pred pogajanji ostaja optimist in verjame v dogovor s sindikati.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja je za 3. december že napovedala protest pred poslopjem vlade, pri tem pa jih bodo – poleg drugih sindikatov javnega sektorja – podprli tudi njihovi kolegi iz industrijskih sindikatov. Cerar pravi, da vlada proučuje vse možnosti in predloge, v primeru protesta pa se bo odzvala tako, »kot je treba«. Če pogajanja propadejo, se bodo razmere v državi gotovo zaostrile, vse več sindikatov pa se že pripravlja na stavko. Predsedstvo sindikata poklicnega gasilstva je včeraj sprejelo sklep, da se bodo ob nepopustljivosti vlade udeležili protestnega shoda in začeli postopke za izvedbo stavke, podobno je stališče obeh policijskih sindikatov.

Iz vladnih krogov prihaja vse več informacij, da se tudi vlada pospešeno pripravlja na »črni scenarij« in intervencijski zakon, s katerim bi enostransko znižala plačno maso. To pomeni, da bi januarja prihodnje leto, ko prenehajo veljati dogovorjeni ukrepi, zelo verjetno linearno znižala plačne razrede za sedem odstotkov. »Možnost, da bi vlada posegla enostransko, je najslabša, ker ne more privesti do drugega kot do zaostrovanja konflikta, ki lahko vodi do splošne stavke v javnem sektorju,« pravi predsednik konfederacije Branimir Štrukelj.

Sindikati nasprotujejo tudi »razprodaji« državnega premoženja, brez strategije državnega lastništva, ki ga načrtuje vlada, pri tem pa se obeta tudi spor v vladajoči koaliciji. Iz vrst Socialnih demokratov namreč prihaja vse več namigov, da »tako ne bo šlo več«, ker je vse več dvomov o transparentnosti prodaje, ki mora slediti strategiji, zahtevali pa bodo tudi varovalke za ohranitev delovnih mest. Zaradi vse bolj napetih odnosov med socialnimi partnerji je vse bolj negotova tudi usoda novega socialnega sporazuma.

Brez dogovora je stavka vse bliže

Začetek socialnega dialoga nove oblasti s sindikati ni obetaven. Poleg napornih pogajanj o dodatnih varčevalnih ukrepih v javnem sektorju, ki se lahko, v primeru neuspeha, končajo s splošno stavko, sta obe strani na različnih bregovih tudi pri privatizaciji preostale državne lastnine.

Zaradi zaostrenih odnosov med socialnim partnerji je nastal zastoj tudi pri sprejemanju socialnega sporazuma, ki ga poskuša odpraviti ministrica za delo Anja Kopač Mrak. »Smo na zelo pomembni točki. Sprejetje sporazuma bi bilo pomemben signal mednarodni skupnosti, da smo sposobni doseči družbeni konsenz pri določenih vprašanjih, še bolj pomembno pa bi bilo za notranjepolitične razmere.« Če sporazum, ki zagotavlja minimalen družbeni konsenz o nadaljenjem razvoju države, ne bo sprejet, bo to zagotovo imelo posledice za nadaljnji socialni dialog in tudi za vlogo ekonomsko-socialega svet, kjer se srečujejo socialni partnerji (vlada, sindikati in delodajalci), ocenjuje ministrica. Partnerji so si zadali, da sporazum uskladijo do konca leta.

Trenutno so najbolj pereča nasprotja med vlado in sindikati zaradi načrtov vlade po dodatnem znižanju plačne mase v javnem sektorju.

Vladna stran se je v pogajalskem procesu odpovedala prvotemu cilja, da bi stroške dela v letu 2015 dodatno znižala za tri odstotke. Na zadnih pogajanjih so popustili sindikati, kar pomeni, da se predloga obeh strani pred današnjim dnem razhajata za okoli 165 milijonov evrov.

Če dogovora ne bo, bi se brez enostranskega posega vlade v stroške dela do konca leta veljavni ukrepi sprostili, kar pomeni avtomatično povečanje javnofinančnih odhodkov v letu 2015 za okoli 313 milijonov evrov. Vlada lahko enostransko ukrepa z intervencijskim zakonom, a bi to privedlo do dodatne radikalizacije sindikalnega članstva, svari predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. V prvi liniji spopada z vlado so sindikati uniformiranih poklicev, predvsem oba sindikata policistov, ki sta že napovedala proteste in stavko, če bodo dodatni posegi v plače. Včeraj so se jim pridružili še poklicni gasilci. »Vlada je nekonstruktivna, njen odnos zlasti do uniformiranih poklicev pa ni korekten. Gasilci nismo smet, pač pa delavci, ki pomagamo vsem državljanom in za to želimo imeti tudi konkretno plačilo,« pravi predsenik sindikata Aleksander Ogrizek. Javni sektor v tem interesnem spopadu ni sam, saj za svojimi kolegi stojijo tudi v največji sindikalni organizaciji v državi ZSSS, tudi zato, ker se bojijo, da bodo podobne ukrepe, recimo znižanje izdatkov za prevoz in malico, zahtevali tudi delodajalci v gospodarstvu. »Podpiramo jih že od samega začetka, zato bomo zraven tudi na decembrskih protestih,« napoveduje predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Sindikati stojijo nasproti vladi tudi pri načrtovani privatizacij 15 državnih podjetij, ki jo je začrtala prejšnja vlada Alenke Bratušek. Poleg zahteve, da mora biti ta proces oprt na nacionalno strategijo državnega lastništva, zahtevajo tudi sodelovanje pri pripravi strategije. »Takšne obljube z vlade zaenkrat ni. Državni sekretar Metod Dragonja, pristojen za upravljanje z javnim premoženjem, je o tem obljubil javno razpravo, bolje pa bi bilo, če bi socialni partnerji sodelovali že pri njeni pripravi,« pravi Semolič. Glede privatizacije se – predvsem na liniji SMC-SD – obeta tudi spor v vladi. SD bo v kratkem o tej temi zahtevala intenzivne pogovore, strategijo in dodatne socialne varovalke ob prodaji.

Četrtek bo odločilen za usodo dogovora med sindikati in vlado, od tega pa je odvisen tudi protestni shod, ki ga na začetku decembra pripravljajo sindikati. Če shod bo, bo zagotovo najbolj množičen v mandatu te vlade; organizatorji napovedujejo, da bodo napolnili Gregorčičevo ulico v Ljubljani, kjer domuje vlada, v primeru propada socialnega dialoga pa se bo država morala pripraviti tudi na vse bolj verjetno splošno stavko.