Kdo bo odgovarjal za nerazglašene oporoke? Nihče

Dedovanje: Država zagotavlja, da bo storila vse, da sodnih postopkov ne bo in da bodo sklenjene poravnave.

Objavljeno
31. januar 2017 22.22
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Ljubljana – Zaradi nerazglašenih oporok je državno pravobranilstvo do zdaj prejelo osem odškodninskih zahtevkov in štiri tožbe. Višina prvih znaša 212.378 evrov, višina tožbenih zahtevkov pa 148.885 evrov, pri čemer je bila v enem od sodnih postopkov že sklenjena sodna poravnava.

Kako sta se v tem primeru, ki je v javnost udaril oktobra lani, pogodila država in tisti, ki je bil žrtev problema založenih oporok na okrajnih sodiščih, državno pravobranilstvo kot odvetnik države ne razkriva, saj mora višino sklenjene poravnave potrditi še vlada. Ta, natančneje pravosodno ministrstvo, je sicer za državni zbor pripravila poročilo o tem, kaj so vpleteni oziroma odgovorni storili za to, da se ne bi ponovilo leto 2015 oziroma leta pred njim, ko so na 44 okrajnih sodiščih v državi med pregledom oporok od leta 1991 našli 945 takšnih, ki zaradi napake sodišč niso bile razglašene; to pomeni, da so posamezniki dedovali po zakonu in ne nujno po volji oporočitelja. Pri tem se je izkazalo, da je med njimi 140 takšnih primerov, ki bi lahko imeli materialne posledice, saj sodišča oporoke niso upoštevala v zaključnem zapuščinskem spisu.

Vlada za široko razlago določb o zastaranju

Država se je odločila, da se bo pravdnim postopkom, ki bi jih lahko sprožili prizadeti posamezniki, oškodovani zaradi nerazglašenih oporok, poskušala izogniti tako, da jim bo predlagala zunajsodno poravnavo. Državno pravobranilstvo je pripravilo merila za odločanje o odškodninskih zahtevkih, pri čemer je ključno vprašanje, v katerih primerih je že nastopilo zastaranje. Toda kot je razbrati iz gradiva, ki ga je pravosodni minister Goran Klemenčič poslal parlamentarnemu odboru za pravosodje, se vlada zavzema za zelo široko razlago tistih določb, ki zadevajo zastaralne roke.

Bo sicer kdo odgovarjal (kazensko, disciplinsko ali osebno) za nerazglašene oporoke, pri čemer je največji grešnik lendavsko okrajno sodišče? Ne bo. V 110 primerih so predsedniki sodišč ugotovili elemente osebne disciplinske odgovornosti, niso pa sprožili nobenega postopka.


Za založene oporoke menda nihče ni kriv, toda država nam bo izstavila račun. Foto: Roman Šipić/Delo

Oporoke se ne bodo mogle več izgubiti

Notarska zbornica je kot skrbnica centralnega registra oporok vanj vpisala skupaj 12.882 oporok. To pomeni, da so v njem zdaj vpisani podatki tudi o tistih oporokah, ki zaradi napak sodišč doslej niso bile. Zato se oporoke ne bodo več mogle izgubiti ali založiti.

Tako zagotavlja predsednica notarske zbornice Sonja Kralj, ki poudarja, da je bil po tem, ko je v javnost prišla informacija o nerazglašenih oporokah, sredi januarja v celoti izpolnjen dogovor med zbornico, vrhovnim sodiščem in pravosodnim ministrstvom. V centralni register oporok, ki ga je zbornica vzpostavila oktobra 2007, so zdaj vpisani podatki o vseh oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o sodnih oporokah in oporokah, ki so izročene v hrambo sodišču. Tako oporočitelji kot dediči imajo zdaj zagotovilo, da se bo prenos zapuščine izvršil skladno z oporoko, ki jo je sestavil oporočitelj.

Državno pravobranilstvo bo ob soglasju sodišča poskušalo z oškodovanci sklepati poravnave. Za zneske, višje od 5000 evrov, bo moralo dobiti soglasje vlade, zadeve bo reševalo od primera do primera in na način, ki ne bo pomenil dodatnih ovir oziroma bremen za dediče.

Grehi

Pravosodno ministrstvo, ki je na podlagi podatkov vrhovnega sodišča in državnega pravobranilstva pripravilo poročilo o tem, kaj je država storila po tem, ko se je pokazalo, da nekaj sto oporok doslej ni bilo razglašenih, zato so posamezniki lahko utrpeli škodo, v njem poudarja, da je sodstvo že pred dvema letoma zaznalo ta problem na novogoriškem okrajnem sodišču in začelo ukrepati. Tako je ugotovilo, da je bilo od leta 1945 do oktobra lani nerazglešenih 5329 oporok, 449 pa bi jih lahko imelo materialne posledice. Najpogostejši vzroki za spregled oporok so bili, da v zapuščinski zadevi ni bilo uradnega zaznamka o preverjanju, ali je oporoka v hrambi na sodišču (26 odstotkov zadev), v 17 odstotkih zadev se niso ujemali podatki na ovojnici kuverte in podatki zapustnika v zapuščinski zadevi, v 16 odstotkih zadev pa ni bila opravljena zapuščinska obravnava, ker ni bilo premoženja.


Infografika: Delo

Problema nerazglašenih oporok se je lotila tudi politika, ki jo je predvsem zanimalo, ali bo za to, da je bil nekdo spregledan kot morebitni dedič in zato oškodovan, kdo odgovarjal. Iz analize vrhovnega sodišča izhaja, da so predsedniki sodišč ugotavljali morebitno kazensko, delovnopravno oziroma disciplinsko odgovornost sodnikov in drugih zaposlenih na sodiščih. Ugotovitve so: sumov kazenske odgovornosti ni; v 110 primerih so predsedniki sodišč ugotovili elemente osebne disciplinske odgovornosti, niso pa sprožili nobenega postopka bodisi zaradi zastaranja bodisi zaradi tega, ker oseba ni več zaposlena na sodišču; v 574 zadevah predsedniki sodišč niso ugotovili osebne odgovornosti.


Odgovornost 
predsednikov sodišč

Pravosodno ministrstvo ob tem poudarja, da ob ugotovitvi osebne odgovornosti zakonodaja ponuja ukrepanje proti sodnikom ali javnim uslužbencem. V primerih založenih oporok predsedniki sodišč niso ugotovili disciplinske odgovornosti vpletenih, lahko pa bi se malomarno ali nevestno opravljanje službe upoštevalo pri oceni sodniške službe ali letni oceni javnega uslužbenca. Pravosodni minister pa bi lahko ukrepal proti predsednikom sodišč, če bi ugotovil, da so kršili obveznosti in svojega dela pri nadzoru niso opravili vestno. Pravosodni minister je tisti, ob morebitnih kandidaturah daje mnenja pri zasedbi predsedniških mest na posameznih sodiščih.