Kdo bo poplačal dolg 
dveh finskih podjetij?

Ljubljana – Slovenska podjetja Apertum, Cim-projekt in Kolpa-invest so po podpisu pogodbe o oklepnikih med obrambnim ministrstvom in Rotisom (Patria) v letih 2008 in 2009 z dvema finskima podjetjema sodelovala v sklopu protidobav. Ker sta se finska Jonmeri yachts Oy in Hermann´s design Oy junija 2008 oziroma januarja 2009 znašla v stečaju, slovenskim podjetjem dolgujeta več kot pol milijona evrov.

Novomeški Kolpa-invest, ljubljanski Cim-projekt in Apertum iz Frama so posel s finskima podjetjema dobili s posredovanjem Patrie, vendar se v finskem podjetju za dolg niti malo ne čutijo odgovorne, saj »pogodbeno niso vezani na kateregakoli od upnikov ali dolžnikov«. Tako je zapisano v dopisu direktorata za logistiko obrambnega ministrstva, ki so ga lani poslali na Cim-projekt. V njem je pojasnjeno tudi nestrinjanje Patrie s predlogom, da bi poplačilo dolga dosegli s prenosom terjatev družb upnic na Patrio, v nadaljevanju pa ga poskušali povrniti v stečajnem postopku proti finskima dolžnikoma v stečaju.

Izvedeli smo, da Patria pozneje je privolila v cesijo, vendar z »izsiljevalskim faktorjem 1 : 50«. To pomeni, da bi finski orožar za skupno finančno poplačilo 514.841,94 evra dolga zahteval priznanje izpolnitve protidobav v višini 25 milijonov evrov. Kot je na poslansko vprašanje predsednika SLS Radovana Žerjava, ki je vpraševal v zvezi z omenjeno cesijo, junija odgovorila obrambna ministrica Ljubica Jelušič, so z obrambnega ministrstva Patrio že seznanili, da slovenski predpisi večjega količnika od 7 ne dovoljujejo. »Vsem po vrsti – tudi obrambnemu ministrstvu – je gladko vseeno za tega pol milijona evrov,« pa meni Mirko Hrovat iz družbe Cim-projekt in opominja, da je od tega zneska dobrih 100.000 evrov državnega denarja.

»Naš predlog za izvedbo cesije plačila je ministrstvo za obrambo zavrnilo, medresorska komisija za izvedbo protidobav pa se ni niti odzvala. Patria (oziroma njeno podjetje Kolesnik, d. o. o.) je ministrstvu predlagala izvedbo cesije, vendar z izsiljevalskim faktorjem. Dejstvo, da se ministrstvo za obrambo z njimi ni niti pogajalo niti Kolesniku odgovorilo na njihov predlog – da torej ni zaščitilo slovenskih podjetij –, je po naših ocenah nedopustno,« je Mirko Hrovat jasno opisal razmere, nastale pri protidobavni dejavnosti med Finsko in Slovenijo, ki je nastala po podpisu oklepniške pogodbe decembra 2006.

O tem, da finski podjetji Jonmeri yacht Oy in Hermann's design Oy slovenskim podjetjem že dve leti dolgujeta več kot pol milijona evrov, je Hrovat poleg ministrstva za obrambo in medresorske delovne skupine za področje protidobav obvestil tudi ministrstvo za gospodarstvo. Na tamkajšnji generalni sekretariat je začel pisati januarja lani, mi pa smo pridobili njegovo pisanje iz aprila lani. »Ker sta bila za dve finski podjetji, ki smo jima dobavljali opremo in izvajali montažna dela, 25. junija 2008 in 15. januarja 2009 objavljena stečajna postopka, smo tri slovenske družbe ostale brez 514.841,94 evra neplačane realizacije.«

Hrovat je na Kotnikovo 5 še pisal, da so Patrii z dopisom predlagali, naj omenjen znesek kompenzira s prihodnjimi plačili za oklepna vozila, Patria pa naj bi kot finsko državno podjetje po finski stečajni zakonodaji izterjala dolg iz stečajnih mas. »Prosimo vas, da se z vašim posredovanjem naša zahteva uvrsti na seznam slovenskih pogajalskih pogojev,« je Hrovat strnil svoje pisanje na ministrstvo za gospodarstvo.

V odgovor poslancu Radovanu Žerjavu (SLS), ki je tako na obrambno kot na gospodarsko ministrstvo maja letos naslovil poslansko vprašanje okrog omenjene cesije, je takratna ministrica za gospodarstvo Darja Radić prejšnji mesec zapisala, da »v zvezi z navedenim poslanskim vprašanjem na ministrstvo za gospodarstvo od slovenskih podjetij ali drugih državnih institucij ni bil naslovljen poziv za posredovanje«. Radićeva je še zapisala, da se zaradi tega ministrstvo do zastavljenega poslanskega vprašanja »ne more opredeliti«. Zavajanje ali slaba interna komunikacija na ministrstvu za gospodarstvo?

Patria: dolga 
ne morejo plačati

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je Žerjavu razložila, da je ministrstvo za obrambo, ki se je »aktivno vključilo v poskuse reševanja navedene problematike«, s težavami omenjenih podjetij seznanjeno, zapisala pa je tudi, da je ministrstvo v okviru pogajanj za reprogramiranje oklepniške pogodbe Patrio pozvalo, naj poišče rešitev za poplačilo dolga. Jelušičeva pravi, da je Patria 17. junija letos »dokončno odgovorila, da dolga ne more poplačati, izrazila pa je pripravljenost, da bo glede na svojo široko mednarodno mrežo partnerjev pospeševala poslovne možnosti slovenskih družb, ki so utrpele negativne posledice zaradi stečaja finskih družb«.

Hrovatovo mnenje, da omenjene razmere »izčrpavajo slovensko gospodarstvo«, je očitno več kot na mestu. Prav tako njegova opazka, da »za zaščito interesov slovenskih podjetij v državnih poslih« odgovorni v državi storijo premalo.

Naj spomnimo, kaj je z revizijo protidobavne dejavnosti pri nakupih vojaške opreme med letoma 2000 in 2008 konec prejšnjega meseca ugotovilo računsko sodišče: sistem protidobav ni učinkovit, ker vlada in ministrstvo za obrambo ne poznata ne njegovih stroškov ne koristi. V mnenju so državni revizorji še izpostavili, da tako vlada kot omenjeno ministrstvo o protidobavah vodita pomanjkljive evidence, jasno pa ni določena niti oseba, odgovorna za njihovo izvajanje.