Kdo bo skrbel za starostnike

Ljubljana – Eno največjih ekonomskih bremen družbe postaja demenca, bolezen starostnikov, ki bo v poznih letih prizadela vsakega tretjega med nami.

V Sloveniji smo nanjo še slabo pripravljeni. V nasprotju z drugimi državami nimamo razvite geriatrije, medicinske specialnosti za obravnavo starostnikov, tako vse breme pade na družinske zdravnike in psihiatre, a ti še zdaleč ne zmorejo vsega, je povedal prof. dr. Zvezdan Pirtošek z nevrološke klinike UKC Ljubljana.

»V Sloveniji je razporeditev pomoči bolnim odvisna od tega, kje živiš. Imamo 200 psihiatrov, le devet jih dela s starostniki, od tega pet v Ljubljani. Opažamo, da so bolni s težavami več kot tri leta doma, preden jim uspe priti do zdravnika,« je opozorila psihiatrinja Katarina Barbara Štrukelj s Psihiatrične klinike Ljubljana. Tako se ukvarjajo le z zmerno in hudo demenco, medtem ko bolniki z blagimi kognitivnimi motnjami, kjer je smiselno zdravljenje, ne morejo do zdravnika.

Nevrologinja Milica Gregorič Kramberger, vodja edinega Centra za kognitivne motnje v državi, ki ima vsega skupaj le tri zaposlene (en tim), je povedala, da jim je kljub kadrovski podhranjenosti uspelo v dnevni ambulanti zagotoviti sistematično obravnavo bolnikov, a morajo potem (pre)dolgo čakati na razne preiskave.

Vendar pa se pri obravnavi demence obetajo boljši časi. Slovenija, vpeta v mednarodne organizacije, bo dobila pol milijona evrov za priprave na boljšo obravnavo nevrodegenerativnih bolezni, nato pa nekaj deset milijonov evrov za raziskave, kar pomeni tudi za obravnavo bolnikov. Stroka skupaj z ministrstvom pravkar zaključuje nacionalni plan za demenco, je povedal prof. dr. Pirtošek. Optimistične napovedi pa prihajajo tudi o zdravljenju demence. Kot je predstavil prof. dr. Bengt Winblad, vodilni strokovnjak in raziskovalec tega področja z inštituta Karolinska v Stockholmu, je prva raziskava aktivnega cepljenja pokazala nedvomno spodbudne rezultate. Pogovor z dr. Winbladom bo objavljen v Sobotni prilogi Dela.