Kdo je novinar, da bi mu lahko prepovedal delo
Prepoved opravljanja poklica se običajno izrače za poklice, ki so regulirani.
Odpri galerijo
Primer Voduška odpira tudi vprašanje, kdo oziroma kaj je sploh novinarstvo. Foto: Marko Feist FOTO: Marko Feist
Ljubljana – Kaj sploh je novinarski poklic? To je vprašanje, na katerega bo moralo slovenjgraško sodišče, če bo odločitev proti novinarju Vladimirju Vodušku postala pravnomočna, zelo natančno odgovoriti. A digitalni časi ne dopuščajo preprostega odgovora. Ukrep prepovedi opravljanja poklica je bil sicer izrečen malokrat. Tudi ustavno sodišče je zavzelo stališče, da je predvsem namenjen poklicem, ki so regulirani.
Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je ta teden novinarju Vladimirju Vodušku izreklo eno leto in šest mesecev zaporne kazni zaradi poskusa izsiljevanja. V javnosti bolj odmevna pa je bila odločitev sodišča, da Vodušku za leto dni prepove opravljanje novinarskega poklica. Ukrep je bil sprejet na podlagi 71. člena kazenskega zakonika, ki določa, da sme sodišče izreči prepoved, če je storilec kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic za kaznivo dejanje in obstaja tveganje, da bi to ponovil.
Podatki statističnega urada kažejo, da sodišča prav pogosto ne posegajo po tovrstnem kaznovanju storilcev. Lani je sodišče tak ukrep izreklo v enem primeru, leto prej v dveh, leta 2015 zoper eno osebo, v letu 2014 takega ukrepa sploh niso sprejeli.
Med bolj znanimi primeri je prepoved opravljanja poklica socialnemu delavcu Maticu Muncu, znanega iz primera Koroška deklica, ukrep je bil uveden tudi proti politiku Zoranu Thalerju, ki se je ujel v vabo novinarjev britanskega Sunday Timesa. Pravico do opravljanja poklica je za tri leta izgubil odvetnik Bojan Grubar, obsojen zaradi goljufije. Za štiri leta je sodišče prepovedalo opravljati poklic tudi nekdanjemu državnemu sekretarju na notranjem ministrstvu Damjanu Lahu, ki je bil povezan s spornim najemom stavbe za Nacionalni preiskovalni urad na Dimičevi cesti. Leta 2011 je sodišče za dve leti prepovedalo opravljanje poklica takrat že nekdanjemu profesorju geografije Branku Kandriču, obsojenemu zaradi dejanj zoper spolno nedotakljivost.
Odvetnica Jasna Zakonjšek je za Delo potrdila, da sodišča prepovedi opravljanja poklica ne izrečejo prav pogosto. Primera, ko bi opravljanje poklica prepovedali novinarju, pa v Sloveniji po njenih informacijah ni. Meni, da bi bil ukrep, tudi ko gre za novinarja, lahko utemeljen, a mora biti sprejet skrajno previdno, saj ga je treba pretehtati tudi z vidika pravice do svobode izražanja. »Ni nujno, da bi bil prizadet le novinar, ki ne sme uveljavljati svoje temeljene pravice, ampak gre tudi za javnost, ki bi lahko bila teoretično prikrajšana za informacije.«
Primer Voduška odpira tudi vprašanje, kdo oziroma kaj je sploh novinarstvo. Kot pojasnjuje Jasna Zakonjšek, bo sodišče moralo že vnaprej jasno določiti, kaj je tisto, kar sploh prepoveduje. »Mnogo je kanalov, po katerih lahko novinar dostopa do javnosti.« Pravi tudi, da lahko, denimo, obsojeni odpre spletno stran, registrirano v tujini, do katere potem dostopajo tudi slovenski bralci. Ukrep, ki velja samo za opravljanje novinarstva v Slovenji, bi tako izgubil smisel. »Zato so nekateri teoretiki, pa tudi ustavno sodišče v zadevi, ko je šlo sicer za gospodarsko zadevo, zavzeli stališče, da se tak ukrep lahko izreče samo za poklice, ki so regulirani.«
Profesor na FDV Marko Milosavljević je dejal, da je sodišče s prepovedjo odprlo pomembno vprašanje, ki vsekakor nima preprostega odgovora. »Pogosto je novinarski poklic povezan z nekim plačilom in z registriranim medijem. A v sodobni digitalni medijski krajini so meje med mediji in nemediji ter novinarji in nenovinarji vedno bolj zabrisane in spolzke.«
Odločitev slovenjgraškega sodišča bi lahko imela širše pravne in družbene posledice. »Doslej ta sankcija ni bila uporabljena. Zdaj, ko je, se moramo vprašati, kaj se bo zgodilo, ko bo novinarju prepovedano opravljanje novinarskega dela zato, ker je ta razkril, recimo, tajni dokument.«
V Združenju novinarjev in publicistov menijo, da je sankcija nenavadna in ustavno sporna. Tudi če sodišče obsojenemu prepove, da se pri nekem mediju zaposli kot novinar, bi mu verjetno težko prepovedali pisanje blogov in drugih komentarjev na spletu. Kot poudarjajo, je svoboda javnega izražanja ustavna pravica. V Društvu novinarjev Slovenije se pridružujejo nekaterim že izrečenim opozorilom, da mora sodišče, ko gre za poklic novinarja, takšno sankcijo uporabljati skrajno previdno. »Vendar pa tudi svoboda govora ni absolutna, društvo novinarjev pa v njenem imenu ne more zagovarjati domnevne grobe zlorabe poklica.«
Pravnik Primož Feguš sicer meni, da je strah o zlorabi ukrepa pretiran. Vsak obsojenec se ima namreč možnost pritožiti na višje, vrhovno in ustavno sodišče. »Ne izključujem možnosti, da bi pri sojenju na prvi stopnji bila uporaba takšnega kazenskopravnega sredstva zoper obsojenca pretirana, vendar je vprašanje, ali bi takšen ukrep prestal preverjanje na višjih sodnih inštancah,« je še prepričan.
Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je ta teden novinarju Vladimirju Vodušku izreklo eno leto in šest mesecev zaporne kazni zaradi poskusa izsiljevanja. V javnosti bolj odmevna pa je bila odločitev sodišča, da Vodušku za leto dni prepove opravljanje novinarskega poklica. Ukrep je bil sprejet na podlagi 71. člena kazenskega zakonika, ki določa, da sme sodišče izreči prepoved, če je storilec kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic za kaznivo dejanje in obstaja tveganje, da bi to ponovil.
Podatki statističnega urada kažejo, da sodišča prav pogosto ne posegajo po tovrstnem kaznovanju storilcev. Lani je sodišče tak ukrep izreklo v enem primeru, leto prej v dveh, leta 2015 zoper eno osebo, v letu 2014 takega ukrepa sploh niso sprejeli.
Nekaj primerov podobne kazni
Med bolj znanimi primeri je prepoved opravljanja poklica socialnemu delavcu Maticu Muncu, znanega iz primera Koroška deklica, ukrep je bil uveden tudi proti politiku Zoranu Thalerju, ki se je ujel v vabo novinarjev britanskega Sunday Timesa. Pravico do opravljanja poklica je za tri leta izgubil odvetnik Bojan Grubar, obsojen zaradi goljufije. Za štiri leta je sodišče prepovedalo opravljati poklic tudi nekdanjemu državnemu sekretarju na notranjem ministrstvu Damjanu Lahu, ki je bil povezan s spornim najemom stavbe za Nacionalni preiskovalni urad na Dimičevi cesti. Leta 2011 je sodišče za dve leti prepovedalo opravljanje poklica takrat že nekdanjemu profesorju geografije Branku Kandriču, obsojenemu zaradi dejanj zoper spolno nedotakljivost.
Pravnik Primož Feguš: Zgolj to, da bi posameznik pri svojem poklicu teoretično lahko ponovil kaznivo dejanje, ne zadostuje za izrek tega varnostnega ukrepa. Iz sodne prakse je razvidno, da sodišča ne smejo izreči tega varnostnega ukrepa, če npr. obsojenec pred tem še ni bil obsojen za takšno kaznivo dejanje, predvsem pa se upošteva socialni položaj obdolženca in njegove družine. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da na primer, če ima žena obsojenca nizko pokojnino, s katero ne bi bilo mogoče preživljati njunih nepreskrbljenih otrok, bi varnostni ukrep pregrobo posegel v socialni položaj cele družine, še zlasti, ker bo obsojencu za čas izrečenega zapora v vsakem primeru onemogočeno opravljanje njegovega poklica.
Odvetnica Jasna Zakonjšek je za Delo potrdila, da sodišča prepovedi opravljanja poklica ne izrečejo prav pogosto. Primera, ko bi opravljanje poklica prepovedali novinarju, pa v Sloveniji po njenih informacijah ni. Meni, da bi bil ukrep, tudi ko gre za novinarja, lahko utemeljen, a mora biti sprejet skrajno previdno, saj ga je treba pretehtati tudi z vidika pravice do svobode izražanja. »Ni nujno, da bi bil prizadet le novinar, ki ne sme uveljavljati svoje temeljene pravice, ampak gre tudi za javnost, ki bi lahko bila teoretično prikrajšana za informacije.«
Zabrisane meje med mediji in »nemediji«
Primer Voduška odpira tudi vprašanje, kdo oziroma kaj je sploh novinarstvo. Kot pojasnjuje Jasna Zakonjšek, bo sodišče moralo že vnaprej jasno določiti, kaj je tisto, kar sploh prepoveduje. »Mnogo je kanalov, po katerih lahko novinar dostopa do javnosti.« Pravi tudi, da lahko, denimo, obsojeni odpre spletno stran, registrirano v tujini, do katere potem dostopajo tudi slovenski bralci. Ukrep, ki velja samo za opravljanje novinarstva v Slovenji, bi tako izgubil smisel. »Zato so nekateri teoretiki, pa tudi ustavno sodišče v zadevi, ko je šlo sicer za gospodarsko zadevo, zavzeli stališče, da se tak ukrep lahko izreče samo za poklice, ki so regulirani.«
Profesor na FDV Marko Milosavljević je dejal, da je sodišče s prepovedjo odprlo pomembno vprašanje, ki vsekakor nima preprostega odgovora. »Pogosto je novinarski poklic povezan z nekim plačilom in z registriranim medijem. A v sodobni digitalni medijski krajini so meje med mediji in nemediji ter novinarji in nenovinarji vedno bolj zabrisane in spolzke.«
Odločitev slovenjgraškega sodišča bi lahko imela širše pravne in družbene posledice. »Doslej ta sankcija ni bila uporabljena. Zdaj, ko je, se moramo vprašati, kaj se bo zgodilo, ko bo novinarju prepovedano opravljanje novinarskega dela zato, ker je ta razkril, recimo, tajni dokument.«
Kaj bi rekle višje inštance
V Združenju novinarjev in publicistov menijo, da je sankcija nenavadna in ustavno sporna. Tudi če sodišče obsojenemu prepove, da se pri nekem mediju zaposli kot novinar, bi mu verjetno težko prepovedali pisanje blogov in drugih komentarjev na spletu. Kot poudarjajo, je svoboda javnega izražanja ustavna pravica. V Društvu novinarjev Slovenije se pridružujejo nekaterim že izrečenim opozorilom, da mora sodišče, ko gre za poklic novinarja, takšno sankcijo uporabljati skrajno previdno. »Vendar pa tudi svoboda govora ni absolutna, društvo novinarjev pa v njenem imenu ne more zagovarjati domnevne grobe zlorabe poklica.«
Pravnik Primož Feguš sicer meni, da je strah o zlorabi ukrepa pretiran. Vsak obsojenec se ima namreč možnost pritožiti na višje, vrhovno in ustavno sodišče. »Ne izključujem možnosti, da bi pri sojenju na prvi stopnji bila uporaba takšnega kazenskopravnega sredstva zoper obsojenca pretirana, vendar je vprašanje, ali bi takšen ukrep prestal preverjanje na višjih sodnih inštancah,« je še prepričan.
