Tiskane izdaje
Trbovlje − Če je Ferdinand Šerbelj, sodni cenilec s štiridesetletnimi izkušnjami, še pred mesecem dvomil o pristnosti Meštrovićevega marmornega reliefa Sv. Marko, je zdaj prepričan: ne le Meštrović, tudi drugih šest umetnin, ki jih je znani energetski lobist Peter Kotar vložil v kapital svoje trboveljske družbe Sttim, so ponaredki, vredni kvečjemu 7300 evrov. Kotar jih je cenil na 2,75 milijona evrov.
»Odstopanja so tako velika, da se ta, ki je slike avtorsko opredeljeval, ni mogel tako motiti, ampak je atribuiranje opravil z zavestno goljufijo,« je oster Šerbelj.
Peter Kotar Foto: Polona Malovrh/Delo
Umetnine, ki jih je Peter Kotar vložil v kapital v strojno družbo Sttim, so vse do stečajnega postopka februarja letos, veljale za edino omembe vredno premoženje družbe. Da bi jih vodstvo Sttima lažje prodalo, je vrednost del pozneje znižalo na milijon. Trboveljski strojniki so upali, da bodo v stečajnem postopku prednostno poplačani. Upanje je izpuhtelo, ko je stečajni upravitelj Peter Tanko naročil ekspertizo pri poznavalcu terenskega raziskovanja starejše umetnosti na Slovenskem in mediteranskih kultur Šerbelju. Ta je potrdil, da gre zgolj za dekorativne predmete.
»Absurdni, diletantski,
Prvo je izdelal sodni cenilec Janez Mesesnel pred stečajnim postopkom Sttim, stečajnik Tanko pa je na vrednost del postal pozoren zaradi 1,75-milijonskega prevrednotenja, ki ga je opravilo vodstvo Sttima.
Takrat sta Sttim vodila Barbara Kranjec, Kotarjeva partnerka, in Matej Kordelič. Direktorica je bila po Tankovih navedbah »šokirana« zaradi ugotovitev, saj sta s partnerjem zaupala v prvotne cenitve del, ki sta jih vložila v kapital Sttima kot stvarni vložek. Ker je Šerbelju največ dvomov povzročil Meštrovićev marmorni relief, je za mnenje vprašal Ateljier Meštrović v Zagrebu, kjer so potrdili, da ni mogoče, da bi kdo imel v lasti izvirnik, saj je ta v cerkvi sv. Marka na zagrebškem Gornjem gradu.
A tudi druge Šerbeljeve ugotovitve o »Kotarjevem opusu« so osupljive. Ocene se glasijo od »absurdnih« do »diletantskih oziroma naravnost krutih ponaredkov«, ki »niti približno ne spominjajo na izvorne avtorje«; poleg tega se tudi »podpisi ne ujemajo s kaligrafijo citiranih slikarjev«. Med temi so zveneča imena francoskega rokokoja, pariške avantgarde, angleškega impresionizma …
Dela ima trenutno v posesti ločitvenega upnika B in B Fin iz Trzina, ki bo zaradi enormne razlike v vrednosti razmislil o morebitni tretji cenitvi. Za zastavno pravico uveljavlja pravico do zunajsodne prodaje del. Šerbelj ocenjuje, da bi za posamezno morda lahko iztržil od 200 do 500 evrov, še največ za Meštrovića – pet tisočakov.
Delež v Tevelu
»Ne v umetninah,« zagotavlja direktor Iztok Živko. Pred desetletjem so ga kupili od zasavskega dobrotnika Gabrijela Brezovarja. Živko Kotarja ni videl vsaj dve leti, pravi: »V Tevelu ga zastopa sin.« O Petru Kotarju pa: »Zanj nimam slabe besede. Nikoli ni posegal v našo 'politiko'. V Sttimu so bile očitno druge zgodbe …«
